Sredi julija je minilo pol leta, odkar je v veljavo stopila novela zakona o DDV, ki je ukinila obvezno izdajo tiskanih računov. Prodajalec je dolžan izročiti račun v papirni obliki le, če ga kupec zahteva, v vsakem primeru pa ga mora seveda evidentirati in davčno potrditi.
S to novostjo naj bi ponudniki blaga in storitev privarčevali pri stroških za nakup papirja, črnila, tiskalnikov in stroških vzdrževanja opreme, obenem pa bi pomenila tudi pomemben korak k bolj zelenemu poslovanju. Konec tiskanja računov namreč pomeni manj porabljenih virov, manj odpadkov in manj nevarne snovi BPA, s katero so ti računi prevlečeni.
Večina kupcev ne zahteva računa
V mariborski trgovini Zelena japka pravijo, da sledijo željam kupcev. »Vprašamo jih, ali želijo račun, ker pa ga večina ne želi, ga v teh primerih tudi ne tiskamo,« je povedala vodja trgovine Tina Arnuš. Čeprav kupcem omogočajo tudi izdajo digitalnih računov in pošiljanje računov po e-pošti, pa stranke po njenih besedah po takšnih možnostih praviloma ne sprašujejo.
V Mercatorju opažajo, da kupci v trgovinah vzamejo papirni račun predvsem ob večjih nakupih, da preverijo, ali so bili obračunani popusti, in pri nakupu tehničnih izdelkov. Ob manjših nakupih pa je kupcev, ki vzamejo račun, vse manj. Kot pravijo, so se v podjetju odločili za postopen prehod na brezpapirno poslovanje, zato pri blagajnah še vedno izdajajo papirne račune. »Gre za proces, ki mora biti kupcu prijazen, da se na novost privadi, saj bomo le tako lahko uspešni v prizadevanjih za čim hitrejše, ekonomične in okolju prijazne postopke pri poslovanju,« so povedali in pojasnili, da je Mercator že pred leti razvil aplikacijo Moj M, ki omogoča digitalno plačevanje in prejem računov v digitalni obliki, za takšno možnost pa se menda že zdaj odloča velik del kupcev, ki uporabljajo aplikacijo.
V Sparu pravijo, da bodo račune za vse stranke še naprej izdajali v tiskani obliki. Digitalne račune bodo omogočili po namestitvi nove programske opreme za blagajne, uvedli pa jih bodo preko svoje aplikacije. Tudi pri Hoferju račune še naprej izdajajo v tiskani obliki, spremembe pa nameravajo uvajati postopoma in »z mislijo, da bo postopek za kupce kar najbolj priročen«. Sicer pa novost, ki jo je prinesla novela zakona o DDV, pozdravljajo.
»Čeprav računi niso več obvezni, jih pri nakupu tehničnih izdelkov strankam še vedno izdajamo, saj so nanje vezane garancije, reklamacije in morebitno vračilo izdelka. Po drugi strani pa opažamo, da se vedno več posameznikov odloča za digitalni račun, ti trendi so se v letošnjem letu še okrepili,« pa je povedal Robert Sraka, izvršni direktor za IT in podporo poslovanju v družbi Big Bang. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da kupci pri nakupih praviloma račun vzamejo, da preverijo cene in popuste ter zaradi garancije pri določenih vrstah blaga, pa tudi na primer pri nakupih in storitvah za obnovo doma ali gradnjo.
Gostinci vztrajajo pri računih
Še najmanj se je očitno spremenilo v gostinstvu. Natakarji v gostilnah praviloma izdajajo račune enako kot prej, izjema so kdaj pa kdaj kakšne kavice, pravi novi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Blaž Cvar, ki je sicer tudi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
»Čeprav verjamemo, da so bile spremembe mišljene pozitivno, je bilo med gostinci do te novosti več pomislekov. Največ glede nadzora, saj lahko brez računov prihaja do zlorab med zaposlenimi. Predvsem v restavracijah, kjer so zneski na računih višji, je po našem mnenju treba izdajati račune. Le takšna praksa zagotavlja varnost in kakovost ponudbe,« je povedal Cvar. Nič pa nima proti, da se »pri kakšni kavici« stranko vpraša, ali želi natisnjen račun.
Za uveljavljanje potrošniških pravic je potreben račun
V TZS ugotavljajo, da se področje izdajanja računov v celoti vendarle vse bolj digitalizira. Po njihovi oceni bodo digitalizirane račune sčasoma vse pogosteje zahtevali tudi kupci, »tako zaradi ponudbe na strani trgovcev kot tudi zaradi pričakovanj potrošnikov, še posebej iz mlajših, digitalno bolj veščih generacij«. Ob tem opozarjajo, da pri prehodu na digitalno okolje ne smemo zanemariti kupcev, predvsem starejših in tistih, ki nimajo ustreznih orodij oziroma opreme za prejem digitalnega računa. Zato menijo, da bi moral biti prehod v digitalno okolje dobro premišljen tudi s tega vidika in da mora biti kupcem omogočena možnost izbire.
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so že ob sprejemanju zakona opozarjali na previdnost. Ne le zato, ker kupec brez računa ne more preveriti pravilnosti zaračunanega zneska in ostalih informacij o nakupu, ampak tudi zaradi uveljavljanja reklamacije ali garancije. Le izdani račun namreč dokazuje, kdaj in kje je bil kupljen izdelek, račun pa je tudi edina podlaga pri uveljavljanju napak za zamenjavo izdelka ali vračilo denarja. Podobno velja za opravljene storitve, kjer je iz računa razvidno, katere storitve so bile opravljene in njihova cena, pravijo v ZPS. Zato potrošnikom svetujejo, naj vedno zahtevajo račun, razen v situacijah, ko so popolnoma prepričani, da ga ne bodo potrebovali.
