Evropska komisija res ni predlagala cenovne kapice na ves zemeljski plin v EU, za kar so se zavzemale nekatere članice, je pa predlagala vrsto drugih mehanizmov. Ministrstvo za infrastrukturo podrobno analizira, kaj to pomeni za slovensko veleprodajno in maloprodajno ceno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Kumer.
»Določeni izračuni, ki so bili že narejeni, kažejo, da bi lahko vsi ti mehanizmi prav tako zadoščali. Evropska komisija namreč sočasno predlaga tudi skupni nabavni mehanizem in varčevanje, ki bi moralo preiti v obvezno varčevanje. Če vsi ti mehanizmi delujejo, lahko dosežemo skoraj enak rezultat,« je ocenil.
Če se to ne bi zgodilo, pa Kumer glede na »zgledno« komunikacijo med ministri EU, pristojnimi za energijo, pričakuje, da »bomo šli še v nadaljnje ukrepe«.
O predlogu komisije – ki med drugim predvideva vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno tovrstno evropsko vozlišče – bodo konec tedna razpravljali voditelji držav članic. Naslednji teden sledi novo srečanje ministrov za energetiko.
Kot na podlagi izkušenj z zasedanj v septembru in oktobru pričakuje Kumer, bi lahko dokument dodatno prilagodili, da bi »ustrezal temu, kar bi si želeli«.
Slovenija po njegovih besedah podpira predlog nekaterih držav, med njimi Belgije in Italije, za uvedbo zamejitve ne le za cene v znotrajdnevnem trgovanju in trgovanju za dan vnaprej, ampak za ves plin v EU. Ta omejitev bi pomenila ceno malo nad tržno, tako da ne bi bilo potrebnega nobenega kompenzacijskega mehanizma.
»Še vedno bi imeli povpraševanje in ponudbo, a pod to zamejeno ceno. Ključno pa je, da bi bila ta zamejena cena določena vnaprej, da bi preprečili nenadna povišanja, ki so zelo verjetno – tako se je izkazalo – večkrat špekulacija, predvsem s strani nekaterih finančnih institucij. Za energetsko borzo je ključno, da je podvržena energetskim igralcem, ne toliko finančnim, zato je ključno, da imamo avtomatske varovalke,« je še dejal Kumer.
