O možnosti ukinitve Kulturnega doma Nova Gorica kot samostojnega zavoda in njegovi pripojitvi k zavodu GO! 2025 smo poročali že ob prvih napovedih reorganizacije. Občina je potezo utemeljevala z dediščino Evropske prestolnice kulture in potrebo po učinkovitejšem upravljanju infrastrukture, a že takrat so se odpirala ključna vprašanja: kdo vodi proces, na kakšni podlagi in s kakšnimi cilji.
Kot smo razkrili, je reorganizacijo pripravljala delovna skupina s pretežno politično sestavo, medtem ko strokovne podlage niso bile jasno predstavljene. Hkrati je bilo jasno, da ne gre zgolj za tehnično pripojitev, temveč za ustanovitev novega zavoda, pri čemer bi Kulturni dom kot samostojna pravna oseba s 46-letno tradicijo nehal obstajati. Dogajanje se je dodatno zaostrilo v času krize vodenja zavoda. Po spornem imenovanju direktorja, ki mu zaposleni niso zaupali, sta sledila nezaupnica vseh 13 zaposlenih in njegov odstop. Prav to zaporedje, od kadrovskih odločitev do poskusov reorganizacije, je v javnosti ustvarilo vtis, da občina posega v eno osrednjih kulturnih institucij brez jasnega konsenza.
Peticija, iniciativa in javni pritisk
Na tej točki se je zgodba preselila iz institucij v javnost. Nastala je peticija Kulturnega doma ne damo!, ki jo je podpisalo več kot 1500 ljudi, oblikovala pa se je tudi civilna iniciativa, ki je opozarjala, da gre za poseg v kulturno identiteto mesta. Obe sta neposredno izhajali iz razkritij in opozoril, ki so v zadnjih tednih krožila v medijih.
Pritisk je bil očiten tudi na sami seji mestnega sveta. Čeprav je občina vztrajala, da programi Kulturnega doma ostajajo in da gre zgolj za reorganizacijo, svetnikov to ni prepričalo. V razpravi so se ponavljali isti očitki, ki so v zadnjih tednih zaznamovali javni prostor: da predlog ni podprt z jasnimi finančnimi izračuni, da občina ni predstavila konkretnega modela upravljanja novega zavoda in da ostaja odprto ključno vprašanje, kaj se zgodi z zavodom GO! 2025 po letu 2026, ko naj bi po veljavnih aktih prešel v likvidacijo. Del svetnikov je opozarjal tudi, da združitev v resnici pomeni ukinitev samostojnega Kulturnega doma, ne glede na zagotovila občine. Posebej so izpostavili tveganje, da bi dolgoletna institucija z jasno programsko identiteto postala podrejena projektni strukturi, katere primarna naloga je bila izvedba časovno omejenega projekta Evropske prestolnice kulture. Dodatno nezaupanje je vzbujalo tudi dejstvo, da svetniki pred odločanjem niso imeli na voljo vseh ključnih dokumentov, med drugimi letnega poročila zavoda GO! 2025.
Rezultat glasovanja, sedem glasov za in enajst proti, zato ni bil presenečenje, temveč odraz procesa, ki je postopoma izgubljal politično in javno legitimnost. Pomembno pa je, da predloga niso zavrnili zgolj opozicijski svetniki, temveč tudi del koalicije. Prav to kaže, da je pritisk javnosti, okrepljen s peticijo in delovanjem civilne iniciative, presegel običajne politične razdelitve in neposredno vplival na odločanje. Župan Samo Turel zdaj odgovornost vrača mestnemu svetu in od svetnikov pričakuje predloge, kako naprej upravljati zapuščino Evropske prestolnice kulture, tako infrastrukturo kot programe. A razplet jasno kaže, da brez širšega soglasja, vključevanja stroke in javnosti ter bolj prepričljivih argumentov takšna reorganizacija ne bo dobila podpore.