Stranke, ki se podajajo na prihajajoče volitve, področje kulture obravnavajo zelo različno: nekatere mu v svojih programih namenjajo več prostora, druge skoraj nič, številne o kulturi razmišljajo bolj na splošno, na primer kot o temelju skupnosti ali identitete, manj pa je takih, ki izkazujejo razvidna stališča o smernicah prihodnjega razvoja področja ali ponudijo nabor bolj konkretnih ukrepov, ki bi jih sprejeli, če bi imeli to možnost.
Pri vprašanju, katere so najbolj pereče težave tega področja in s tem povezane prednostne naloge, je pri večini strank mogoče zaznati precej drugačne poglede, kot jih imajo nekateri od tistih, ki v kulturi dejansko delujejo – bistvene izzive kulturne politike, kot jih na primer zaznavajo pri Društvu Asociacija, ki povezuje nevladne organizacije in samostojne ustvarjalce v kulturi, ali v sindikatu za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, najdemo le v peščici strankarskih programov. V Asociaciji so nedavno pripravili seznam strokovnih izhodišč in programskih usmeritev za kulturno politiko, za katere si želijo, da bi jih prihodnja vlada upoštevala v največji mogoči meri: stranke so med drugim pozvali k dvigu deleža proračuna za kulturo, jasni zavezi proti finančnim rezom, ohranitvi razvojno naravnane kulturne politike, kakor so jo zarisale zadnje zakonodajne spremembe, opozorili pa še na druge naloge, kot sta bolj pravično financiranje sektorja ter zagotavljanje materialnih in prostorskih pogojev za neodvisno kulturo in umetnost.
Stališča ter načrte, ki jih imajo posamezne stranke v povezavi s področjem kulture, smo poiskali v njihovih javno dostopnih volilnih ali splošnih programih. Večino smo jih povzeli v splošnih orisih oziroma v ključnih točkah, spet pri drugih lahko – na žalost – njihova mnenja objavimo tako rekoč v celoti.
SDS: O kulturi precej na splošno
SDS v svojem programu kulturo razume predvsem kot zgodovinski temelj nacionalne samobitnosti ter vir »pripadnosti, identitete in temeljnih vrednot«, kulturno politiko pa med drugim opiše tudi kot »vzpostavljanje ustreznega kulturnega okolja, v katerem se rojeva na znanje oprto gospodarstvo«. V nadaljevanju je denimo mogoče zaslediti še, da ima kultura v slovenski družbi posebno mesto ter da zaradi svojega civilizacijskega pomena potrebuje tudi neposredno državno podporo, vendar mora ta »temeljiti na meritokraciji oziroma upoštevanju meril notranje in zunanje kulturne konkurenčnosti«. Konkretnejših ukrepov ali politik program ne ponuja, posebej pa poudarja pomen »sinergije kulture, izobraževanja in znanosti«, zato bodo spodbujali smiselna vlaganja na omenjenih področjih. Ob tem tudi opozarjajo, da »koncentracija lastništva medijev pomeni koncentracijo vpliva in družbene moči v rokah redkih posameznikov oziroma skupin, kar je nedopustno in družbeno nevarno«.
Svoboda: Brez posodobitev stališč
Gibanje Svoboda na svoji spletni strani kulturo opredeli kot »temelj slovenske družbe«, podrobnosti pa ponudi s povezavo na program Vizija 2030, nastal pred prejšnjimi volitvami. V poglavju o kulturi se recimo zavzemajo za optimizacijo delovanja obstoječe kulturne mreže oziroma programov javnih zavodov in nevladnega sektorja v smeri »kvalitetnejše produkcije in njene široke distribucije« ter na prvo mesto postavljajo živo kulturo in umetniško ustvarjanje. Ko gre za konkretnejše ukrepe, kot so prenova kulturne zakonodaje, vključno z medijsko, ali investicije v infrastrukturo, program v resnici ni več aktualen, saj je bilo marsikaj od naštetega medtem že izvedeno.
SD: Množica zamisli in ukrepov
Socialni demokrati v programu za mandatno obdobje do leta 2030 področju kulture namenijo precej prostora; med drugim poudarijo potrebo po nadaljevanju posodabljanja kulturne politike in meril za določanje javnega interesa, zavzamejo se tudi za »jasne smernice razvoja«, strokovno avtonomijo in izboljšanje pogojev za ustvarjanje. Obenem predlagajo vrsto ukrepov: med njimi so digitalizacija in debirokratizacija postopkov, profesionalizacija strokovnih služb ministrstva, podporni programi v obliki servisa za svetovanje ter pomoč pri prijavah na mednarodne razpise, večletne programske ter finančne spodbude v javnem sektorju ali uvedba »kulturnega vavčerja«. Naslovijo tudi izzive, ki jih prinaša umetna inteligenca (zaščita avtorskih pravic, označevanje UI-vsebin, etični kodeks uporabe UI), napovedujejo zaščito neodvisnosti javnih medijev ter njihovo stabilno financiranje – a tudi boj proti lažnim novicam. Položaj samozaposlenih bi izboljšali z uvedbo bonov, vrednotnic in štipendij, pa tudi »razvojem stanovanjskih in produkcijskih prostorov«, finančno ter infrastrukturno bi krepili ljubiteljsko kulturo, z ustrezno strategijo pa bi zagotavljali tudi pregledno in trajnostno upravljanje javne kulturne infrastrukture.
Demokrati Anžeta Logarja: Usmerjeni v digitalno
Dokaj konkretno se kulturi posvetijo Logarjevi Demokrati: zagovarjajo razvojno in odprto kulturno politiko ter vzpostavitev »sodobnega kulturnega ekosistema«, napovedujejo spodbujanje inovativnih praks, stabilne pogoje, digitalizacijo področja in depolitizacijo, med cilji pa naštejejo modernizacijo kulturne uprave in zakonodaje, krepitev regijskega razvoja in posodobljene modele financiranja. Pri tem kot prednostne ukrepe izpostavijo oblikovanje zakona o kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ki bi naslovil tudi ustvarjalnost zunaj tradicionalne umetnosti, reformo svetov javnih zavodov, pa uvedbo kulturnega bona za 18-letnike za spodbujanje obiska prireditev in nakup knjig, pripravo »nacionalne strategije za javno RTV«, uvedbo enotne podatkovne platforme o kulturi (in pa javnih evalvacijskih mehanizmov) ter vzpostavitev centra za kulturno-umetnostno vzgojo. Med drugim napovedujejo še vzpostavitev regionalnih kulturnih svetov z decentralizirano delitvijo sredstev, selitev ministrstva za kulturo v Maribor in Novo Gorico in pa ustanovitev kulturnega digitalnega inkubatorja ter razvojne agencije za povezovanje kulture, tehnologije in podjetništva.
Levica in Vesna: Naprej po zastavljeni poti
Levica in Vesna v svojem volilnem manifestu poudarjata pomen dostopnosti kulture, a tudi krepitve in razvojne naravnanosti kulturnega proračuna, ki mora omogočati »stabilno vlaganje v programe in kulturno infrastrukturo po vsej državi«. Poleg tega so usmerjeni v nadaljnje izboljševanje položaja in delovnih pogojev samostojnih delavcev v kulturi: zagotovili bodo plačano bolniško nadomestilo po tretjem dnevu odsotnosti, prav tako naj bi ustanovili produkcijski center za samostojne delavce v kulturi in nevladne organizacije. Napovedujejo vzpostavitev slovenskega avdiovizualnega centra, ki bo združil Slovenski filmski center in studio Viba film ter tako omogočil bolj celovite pogoje za filmsko produkcijo, nadaljevanje gradnje NUK II in gradnjo novega Prirodoslovnega muzeja. Med drugim bodo razvijali nove sheme podpore medijem za njihovo neodvisnost in razvoj, zagotavljali stabilno financiranje RTVS ter skupnostnim in nepridobitnim medijem olajšali dostop do frekvenc in gostovanj na javni digitalni infrastrukturi. Z močnimi javnimi mediji in izobraževanjem bodo zavarovali tudi pravico ljudi do resnice pred interesi kapitala.
NSi, SLS in Fokus: Odsotnost jasnih poudarkov
Nova Slovenija, ki se na volitve podaja v navezi s SLS in Fokusom, v svojem splošnem programu izpostavlja uravnoteženo skrb za osrednje kulturne ustanove in za decentralizirano mrežo knjižnic, gledališč, galerij, muzejev, arhivov, glasbenih, filmskih in drugih ustanov po vsej državi, hkrati pa poudarja pomen ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki ima sploh v lokalnih okoljih pomembno vlogo. Pred prejšnjimi volitvami so se zavzemali za ustanovitev področnih agencij (po zgledu agencije za knjigo in filmskega centra), na katere bi prenesli razpise ter financiranje programov v kulturi, prav tako bi posebej podprli projekte, ki so bili uspešni na mednarodnih razpisih. Pri pravici do plačila socialnih prispevkov samozaposlenim v kulturi bi uveljavili ločnico med spodbudo vrhunskosti in socialnim korektivom.
Prerod, Pirati in Resni.ca: O kulturi komajda kaj
Vidnejše neparlamentarne stranke so glede kulture sila redkobesedne: Prerod – stranka Vladimirja Prebiliča v svoji temeljni programski listini kulturo opredeljuje kot »izraz naše identitete, ustvarjalnosti in povezanosti« ter »enega temeljev skupnosti«, kar pa je bolj ali manj vse; poudarijo še pomen neodvisnih medijev. Piratska stranka Slovenije se zavzame za kulturno politiko, ki bo zagotavljala pogoje za razvoj kulture na vseh področjih, in sicer tako institucionalne kot neinstitucionalne, bolj konkretni so le pri predlogu vzpostavitve specialističnih ambulant, ki bi obravnavale in spremljale zdravje zaposlenih in samozaposlenih v kulturi. Stranka Resni.ca v programu sicer ponuja poglavje o kulturi, vendar v njem omenjajo zgolj »odpravo obveznega plačevanja RTV-prispevka in njegove vezave na električni priključek«, kulture in umetnosti pa ne.