Sogovornica (njeno ime hranimo v uredništvu) svojo bitko bije že od leta 2014. Takrat je v njenem stanovanju začelo smrdeti včasih po plinu, včasih po sajah in kdaj tudi po hrani. Ob prenavljanju stanovanj sosedje niso razumeli, da vsak zračnik in dimnik v stavbi lahko služi izključno enemu namenu. A ker stanovanja nimajo zračnikov v kuhinjah, so denimo ob poznejšem nameščanju kuhinjskih nap sosedje verjetno te naprave s kuhinjske strani priključili kar na zračnik oziroma dimnik v kopalnici, razmišlja sogovornica. Na zboru etažnih lastnikov so že leta 2014 ugotovili, da sta »v isto dimovodno tuljavo priključeni plinska peč in peč na trda goriva, kar pa ni dopustno«.
Kot pojasnjuje sogovornica, je v tem dimniku konec decembra 2013 zagorelo, smrad »po izgorelem plinu pa se še vedno širi naokoli«. Da je v kopalniški zračnik nekje nad njenim stanovanjem verjetno priključen ventilator, ki duši in potiska navzdol plamen, ki izgoreva v njenem plinskem bojlerju, pa kaže smrad po hrani in predvsem plinu, ki udarja nazaj v njeno stanovanje. »Naša stolpnica je ena prvih zadružnih gradenj v Ljubljani in v šestdesetih letih je bila gradnja res slaba. Stanovanja je treba prenoviti, toda iz njih ni mogoče narediti najsodobnejših apartmajev po zadnji modi,« se huduje nad neodgovornim prerazporejanjem prostorov in naprav ob prenovi stanovanj.
Čeprav je tako sosede kot upravnika že večkrat pozvala k ukrepanju, tudi zaradi visokega stroška izrednega dimnikarskega pregleda v bloku niso prišli dlje od opozorila, da morajo biti lastniki pri posegih v skupne dimovodne oziroma prezračevalne naprave pazljivejši.
Stanovanjski inšpektor je medtem prizadeto etažno lastnico obvestil, da »pogoji za uvedbo postopka stanovanjske inšpekcije niso izpolnjeni« in da ima v danem primeru »pooblaščena dimnikarska organizacija ob ugotovljenih nepravilnostih možnost seznaniti pristojni inšpektorat«. »Dimnikar moj plinski grelnik pregleda vsako leto, pregleda v drugem stanovanju pa sama ne morem doseči,« odgovarja sogovornica.
Namesto ukrepanja se pri inšpekciji ustavi
»Verjamem, da v bloku morda težko ali neustrezno komunicirajo med seboj, toda inšpektor bi v primeru takšne nevarnosti moral ukrepati. Ne glede na to, kdo ali na kakšen način poda prijavo. Najmanj, kar bi moral storiti, je predati primer naprej, po starem zdravstveni ali po novem okoljski inšpekciji,« je zgrožen predsednik dimnikarske sekcije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Simon Dovrtel. »Pristojni inšpektor bi moral nato odrediti izredni dimnikarski pregled po uradni dolžnosti, da ugotovi dejansko stanje v hiši in nato izreče še potrebne inšpekcijske ukrepe, da se poskrbi za varnost stanovalcev,« nadaljuje.
Na resornem ministrstvu za okolje in prostor so nasprotno prepričani, da je stanovanjski inšpektor svojo dolžnost opravil. Zdravstvena inšpekcija po spremembi dimnikarske zakonodaje za tovrstne primere od lanskega leta ni več pristojna, okoljska inšpekcija pa po pojasnilih ministrstva pač ukrepa le na predlog dimnikarske družbe. »Inšpekcija za okolje obravnava prijete prijave dimnikarskih družb prednostno in ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. V primeru neposredne nevarnosti za življenje ljudi, ko obstaja velika verjetnost zmanjšanja varstva pred požarom ali zastrupitve z ogljikovim monoksidom, inšpektor na osnovi prijave dimnikarske družbe odredi prepoved uporabe kurilnih naprav. Če posamezni uporabnik dimnikarskih storitev na podlagi odločbe pristojne inšpekcije ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti, se ga kaznuje z globo od 60 do 100 evrov,« so pojasnili na okoljskem ministrstvu.
Za inšpektorje važna procedura
A če gre soditi po podobnem primeru iz Idrije, inšpektorji po Dovrtelovih opozorilih zadev bodisi ne obravnavajo ustrezno bodisi jih obravnavajo nerazumno počasi. Tako eden od uporabnikov kot sekcija dimnikarjev sta namreč tako ministrstvo za okolje kot okoljski inšpektorat že pred več meseci seznanila z idrijskim primerom, vendar stanovalka tamkajšnjega bloka kljub uradno ugotovljenemu neustreznemu stanju naprav še vedno ne more živeti v miru. »Ko gre za nevarnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom, se pričakuje takojšnje ukrepanje in zaščita državljanov, ne pa čakanje, da se stvari razrešijo same od sebe,« Dovrtel komentira pojasnilo okoljskega ministrstva, da je inšpekcija v idrijskem primeru že ukrepala in odredila odpravo pomanjkljivosti na dimnikih do konca letošnjega septembra. Kot so pojasnili uradniki, je namreč razlika med »tveganjem« zastrupitve in »veliko verjetnostjo« zanjo. Le v slednjem primeru inšpektor odredi prepoved uporabe kurilnih naprav, tudi v tem primeru pa le na osnovi prijave dimnikarske družbe.
Statistike primerov napačne uporabe prezračevalnih in dimovodnih naprav, podobno nevarnih blokad zračnikov ali prebijanj dimnikov v blokih, inšpektorat ne vodi. Dovrtel medtem ocenjuje, da so tovrstne prakse po blokih precej razširjene, tudi zaradi dolgotrajnih postopkov inšpektoratov.
