Višje sodišče v Ljubljani je pravnomočno odločilo o tožbi upokojenega brigadirja Antona Krkoviča proti nekdanjemu visokemu uslužbencu obrambnega ministrstva Antonu Peinkiherju, ki mu za večino izrečenih očitkov na račun Krkoviča ne bo treba plačati odškodnine. V ponovljenem sojenju je že na prvi stopnji odpadla glavnina Krkovičevega tožbenega zahtevka, višji sodniki pa so minimalno prisojeno odškodnino na koncu še nekoliko znižali.
Trgovina z orožjem in sestrelitev helikopterja
Peinkiher je v več javno objavljenih člankih zapisal oziroma izrekel številne očitke na račun Krkoviča. Med drugim mu je očital, da je končal samo poklicno šolo in bi kot strojevodja lahko delal le kot kovinar ali strojevodja, da nima ustrezne izobrazbe za častniški čin v slovenski vojski in da se je sam oklical za generala in junaka. Peinkiher je Krkoviču očital tudi, da je v času Jugoslavije za obveščevalno službo ovajal nedolžne ljudi, ob osamosvojitvi pa prespal prvega pol dneva napada na Slovenijo, saj je večer pred tem veseljačil v diskoteki Babilon in nato ni bil zmožen poveljevanja ter je delal samo zmedo. Kritike so se nanašale tudi na sporno sestrelitev vojaškega helikopterja, s katerim je pilot JLA Toni Mrlak po predhodnem dogovoru nameraval prebegniti na slovensko stran, na »grosistično prodajo« orožja in streliva na Hrvaško in v BiH ter zlorabo vojske in države v aferah Mariborsko orožje in Depala vas.
Krkovič je od Peinkiherja terjal odškodnino v višini 20.000 evrov, preklic izjav in objavo opravičila v časnikih Delo in Dnevnik ter na spletnem portalu RTV Slovenija. V ponovljenem sojenju je bil že njegov izkupiček na prvi stopnji boren, po sodbi višjega sodišča pa bo Peinkiher Krkoviču moral plačati »le« 1300 evrov odškodnine zaradi očitka o tem, da je pred slovensko osamosvojitvijo ovajal nedolžne ljudi. Po mnenju senata Peinkiherju ni uspelo pojasniti, kateri naj bi bili ti nedolžni ljudje, ki jih je Krkovič ovajal. Prav tako so presodili, da je bil ta očitek žaljiv. V preostalem delu tožbe Krkovič na sodišču ni uspel, Peinkiherju pa se za izrečeno ne bo treba opravičiti. Ker je Krkovič na koncu uspel le s 7 odstotki tožbe, bo verjetno moral sam v denarnico seči globlje od Peinkiherja, saj bo moral poravnati 93 odstotkov Peinkiherjevih pravdnih stroškov, Peinkiher pa bo Krkoviču moral nakazati odškodnino in 7 odstotkov njegovih pravdnih stroškov.
Njavro o triku z jabolčnim sokom
Glede preostalih Peinkiherjevih očitkov je sodišče presodilo, da niso bili žaljivi oziroma je Peinkiher vanje utemeljeno verjel. Sodišče je na podlagi zaslišanja več prič zaključilo, da Peinkiherjevo pripovedovanje, kako naj bi bil Krkovič v ključnih trenutkih začetka agresije JLA vinjen, zaradi česar se je v enoto javil šele ob enih popoldne, ni bilo brez podlage v dejstvih. Po besedah nekaterih prič naj bi se Krkovič tedaj opravičeval, da je bil bolan, na sojenju pa je priznal, da je po slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti popil kakšen kozarček, vendar ni bil pijan in nesposoben opravljati svoje funkcije. Krkoviču v bran je sicer pričal eden izmed njegovih nekdanjih operativcev Darko Njavro, ki je povedal, da je imel Krkovič »eno tako 'finto', da je zmeraj nazdravljal z jabolčnim sokom s kocko ledu, kar naj bi bilo vljudno do gostitelja, saj je bilo videti, kot da pije viski, in je bila to njegova navada tudi v poveljstvu, kjer je imel s tajnico dogovorjeno, da ko je prinesla, mu je zmeraj dala prvi kozarec in potem drugim. Pač vljudnostno 'bomo nekaj spili', ampak ni konzumiral alkohola.« Sodišče je Njavrovo pričanje na koncu ocenilo kot neverodostojno in neprepričljivo – že zaradi Krkovičevega priznanja, da je popil kakšen kozarček.
Tudi v preostalem delu je sodišče ocenilo, da Peinkiherjeve izjave niso bile nedopustne in so služile javni razpravi. Peinkiher je imel na podlagi vsega razkritega oziroma zapisanega v medijih in preiskav, ki so v preteklosti potekale, dovolj razlogov za oceno, da je Krkovič zlorabil vojsko in državo v aferah Depala vas in Mariborsko orožje. V času, ko je Krkoviču očital sestrelitev Mrlakovega helikopterja, je vdova pokojnega vodila predkazenski postopek proti Krkoviču, ki se je kasneje končal z zavrnitvijo zahteve za sodno preiskavo. Policija je v devetdesetih letih intenzivno preiskovala tudi trgovino z orožjem, izsledki kriminalistov pa so bili že javno objavljeni v različnih publikacijah. Tako je imel Peinkiher tudi v teh primerih utemeljen razlog verjeti v zapisano, ni pa trdil, da je bil Krkovič zaradi teh sumov kdaj pravnomočno obsojen.
Oba glavna akterja se počutita zmagovalca. Peinkiher pravi, da se je splačalo vztrajati, saj da je dokazal, kako zlobna in škodljiva sta bila Krkovič in Janša za slovensko državo. Krkovič je prav tako zadovoljen, da se je večletni spor zaključil in da je sodišče potrdilo, da je Peinkiher ravnal protipravno, in mu naložilo plačilo odškodnine.
