Na vidiku je vnovičen »borzni« zaplet med Slovenijo in Hrvaško. Tokrat ne gre za Ljubljansko borzo, ki jo je posredno, s prevzemom družbe Zagrebačka burza, upraviteljice istoimenske borze na Hrvaškem, nameravala proti koncu lanskega leta prevzeti hrvaška državna agencija Hina, temveč za slovensko energetsko borzo BSP SouthPool. Ta poskuša svoje poslovanje razširiti na hrvaški trg, kjer pa ji tamkajšnje institucije z zavlačevanjem otežujejo pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za začetek trgovanja, smo izvedeli neuradno.
Medtem ko si BSP SouthPool prizadeva vstopiti na hrvaški trg trgovanja z električno energijo, namerava na slovenski trg vstopiti hrvaška borza z električno energijo Cropex. Marca so iz Cropexa sporočili, da so pri slovenski agenciji za energijo pridobili status imenovanega operaterja trga z električno energijo (IOTEE), za katerega se pogosto uporablja angleška kratica NEMO. Takšen status, ki pomeni, da je borza pooblaščena za izvajanje operacij spajanja trgov znotraj dneva ali dan vnaprej, je donedavnega na slovenskem trgu imela le BSP SouthPool.
Po neuradnih podatkih je agencija za energijo status NEMO Cropexu podelila lani, tako kot tudi energetski borzi NorthPool, eni od največjih tovrstnih borz v Evropi. Podobno je tudi BSP SouthPool na Hrvaškem pridobila status NEMO, kar je potrebni, ne pa zadostni pogoj za začetek trgovanja z električno energijo v posamezni državi. Da bi slovenska in hrvaška borza z električno energijo lahko začeli poslovati v sosednji državi, je treba najprej na podlagi uredbe EU o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti urediti tako imenovani večstranski sporazum MNA (Multi-NEMO Arrangement), ki zagotavlja usklajeno, pregledno in nediskriminatorno dodeljevanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti ter enakopraven dostop vseh borz do trga.
Namerno zavlačevanje Hrvatov
V Sloveniji priprava takšne ureditve po naših podatkih poteka v sodelovanju med Elesom – ki je posredno, prek madžarske borze Adex, v kateri obvladuje desetodstotni lastniški delež, lastnik BSP SouthPoola – Cropexom in NorthPoolom. Ob odsotnosti morebitnih zapletov bi bil sporazum MNA lahko sklenjen že v kratkem. Po drugi strani pa se s tem dejanjem, ki bi BSP SouthPool omogočil trgovanje v sosednji državi, na Hrvaškem zelo zavlačuje, nam je zatrdilo več medsebojno nepovezanih virov, ki niso želeli biti imenovani.
Po pridobitvi statusa NEMO pri Hrvatski energetski regulatorni agenciji (Hera), kar pomeni, da je slednja BSP SouthPool odobrila trgovanje na Hrvaškem, se slovenska energetska borza spopada s številnimi ovirami in namernim zavlačevanjem pri sklenitvi sporazuma MNA. Ob tem naši viri omenjajo neodzivnost sistemskega operaterja Hops (Hrvatski operater prijenosnog sustava), zadrževanje postopkov pri regulatorju Heri, za nameček pa se je na podlagi ravnanja Cropexa z BSP SouthPool ukvarjal hrvaški varuh trga, Agencija za zaštitu tržišnog natjecanja (Aztn). Tudi sodeč po mnenju Aztn v obravnavani zadevi bi lahko zaključili, da je cilj Here in Cropexa zavlačevati pri vstopu slovenske energetske borze na hrvaški trg.
Potem ko se je Cropex zaradi podelitve statusa NEMO BSP SouthPool pritožil pri regulatorju Heri, se je ta za mnenje o tem, ali so načrti slovenske borze na hrvaškem trgu, se pravi ponujanje storitev trgovanja znotraj dneva ali dan vnaprej, skladni s pravili konkurence, obrnila na Aztn. Po preučitvi predložene dokumentacije so na Aztn sklenili, da se pritožba Cropexa nanaša na ravnanje Here kot pristojnega sektorskega regulatorja pri izvajanju predpisov o električni energiji. Kot so v svojem mnenju izpostavili na Aztn, kot organ za nadzor konkurence niso pristojni za odločanje o tem, ali bi lahko prihodnje ravnanje BSP SouthPool pomenilo kršitev konkurenčnega prava. Dejali so tudi, da se o kršitvah na trgu odloča izključno v upravnem postopku, na podlagi ugotovljenih dejstev ter opravljene pravne in ekonomske analize.
Vstop Cropexa na slovenski trg bi prinesel negativne učinke za BSP SouthPool v obliki izgube zaslužkov s trgovanjem z električno energijo, po drugi strani pa bi omogočil večjo stabilnost trga oziroma zmanjšanje tveganj ob morebitnem nedelovanju tržnih mehanizmov, tako imenovanem »decouplingu«, kar pomeni tehnično situacijo, ko avtomatizirani proces spajanja trgov – ki sinhronizira cene električne energije in čezmejne pretoke energije – odpove ali je namerno prekinjen. Takšno stanje nastopi le redkokdaj, če se pojavi, pa lahko povzroči tudi večmilijonske stroške.