Na novinarski konferenci Pobude proti politični policiji o noveli zakona o volilni in referendumski kampanji so sodelovali predstavniki več nevladnih organizacij in družbenih iniciativ, tudi pobudniki oktobrskega referenduma proti politični policiji. Odzvali so se na koalicijski predlog novele zakona o volilni in referendumski kampanji, po kateri volilne in referendumske kampanje ne bi smele organizirati pravne osebe, ki so bile v zadnjih petih letih financirane iz tujine.
Forbici: Koalicija nas želi utišati
Direktor Centra nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je predlog novele označil za poskus utišanja civilne družbe in omejevanja njenega sodelovanja v referendumskih kampanjah. Po njegovih besedah gre za nadaljevanje pritiska na nevladne organizacije, ki se je začel s kazenskimi ovadbami zoper družbene aktiviste, nadaljeval s parlamentarno preiskavo nevladnih organizacij in ukinitvijo sredstev za njihov razvoj.
Poudaril je, da financiranje referendumskih kampanj iz tujine že zdaj ni dovoljeno, da kampanje nevladnih organizacij temeljijo na donacijah posameznikov in da njihovo financiranje nadzira računsko sodišče. Predlagana omejitev, po kateri organizator kampanje ne bi smela biti organizacija, ki je v zadnjih petih letih prejela kakršenkoli priliv iz tujine, je po njegovem absurdna, saj bi lahko iz javne razprave izključila tudi številne znanstvene, izobraževalne in športne organizacije.
»Če bi recimo vlada sprožila referendum o financiranju visokega šolstva, bi morale molčati čisto vse univerze, ker čisto vse sodelujejo s tujino in za svoje delovanje in projekte prejemajo tuja sredstva,« je ponazoril. Predlog je zato označil za poskus preprečevanja aktivni civilni družbi, da bi ob referendumskih vprašanjih izražala svoja politična stališča.
»Tipičen ukrep avtoritarnih držav«
Maja Cimerman iz Inštituta Danes je nov dan je predlog novele prav tako označila za tipičen primer napadov aktualne oblasti na civilno družbo. Opozorila je na paradoks, da želi država kaznovati nevladne organizacije zaradi uspešnega pridobivanja sredstev na konkurenčnih evropskih razpisih, čeprav s tem prispevajo tudi k slovenskemu gospodarstvu.
Opozorila je, da podobne zakonske ureditve poznajo v Kirgizistanu, Gruziji in Rusiji, madžarsko različico zakona pa je pred devetimi leti razveljavilo Sodišče Evropske unije. Po njenih besedah gre za poskus uvajanja ureditev, značilnih za avtoritarne države. »Absurdno je, da članica Evropske unije želi kaznovati organizacije, ker prejemajo sredstva Evropske unije.« Zavrnila je očitke, da nevladne organizacije svoje referendumske kampanje financirajo iz tujine. Poudarila je, da temeljijo na prostovoljnem delu in donacijah državljanov.
Ob tem je izpostavila primere domnevno spornih povezav in financiranja v političnem prostoru: posojilo SDS v višini 450.000 evrov iz Bosne in Hercegovine, financiranje z desnico povezanih medijev iz Madžarske, neznane vire financiranja kampanje Anžeta Logarja, omenila pa je tudi srečanja Janeza Janše z izraelsko paraobveščevalno agencijo pred letošnjimi volitvami. »Če vlado resnično skrbi vpliv tujih korporacij in drugih tujih entitet na slovensko politiko, ji predlagamo, naj najprej pod drobnogled vzame lastno poslovanje in ga temeljito pregleda. Morda bi bilo ob tem smiselno opraviti tudi kakšno samoprijavo pri pristojnih institucijah.«