»Lastnik sem postal po smrti matere, ki je podjetje ustanovila in vodila od leta 1998,« je v pogovoru za Dnevnik uvodoma povedal Marley Maček. Do maja lani je bil edini družbenik podjetja, ki je decembra lani z dobavo hitrih antigenskih testov zaslužilo slab milijon evrov. Pred tem odmevnim poslom z državo za Maybert najbrž ni slišal nihče, ki se profesionalno ne ukvarja z distribucijo in prodajo laboratorijskih in diagnostičnih pripomočkov.
Kupca mu je priskrbel posojilodajalec Janko Jenko
Ko je Maček z dedovanjem postal lastnik Mayberta, se ga je hotel čim prej znebiti. »Farmacevtski posel me ne zanima, španska vas mi je, po poklicu sem gostinec,« je povedal. Kako in kje je iskal interesente za nakup? »Spraševal sem ljudi, če pozna kdo koga, dobavitelje, kupce, znance.« In kdo mu je predstavil razvpita kriptopiramidaša Klemna Nicolettija in Alana Amadeja Eferla? »Ne vem več, priletela sta po zraku,« je odgovoril, »prejel sem njun klic in smo se sestali. Imela sta zelo samozavesten nastop.«
Boljši spomin ima Janko Jenko, nekdanji generalni sekretar Državljanske liste in večinski lastnik podjetja PCX Invest, ki je 22. decembra posodilo družbi Maybert Pharm 834.000 evrov za nakup hitrih testov. Jenko je v pogovoru za časnik Večer razkril, da je Mačkov prijatelj in da ga je on povezal s kupci. Z njimi naj bi bil povezan prek hčerke, starlete Anje Jenko. Jenkova je partnerica Maria Pejčića, ki je leta 2019 na sodišču priznal rop banke v Cerkljah, v Londonu pa je z Eferlom in Nicolettijem ustanovil podjetje za dobavo zaščitne opreme.
Podaril dobičkonosno podjetje z dobro boniteto
»Želel mi je pomagati, saj ve, da je zaradi smrti mame to zame boleča tema,« je Jenkove navedbe zatem potrdil Maček. Njegovo hčer pozna, Pejčića pa zgolj bežno. Z interesenti se je dogovoril takoj, ne nazadnje tudi zato, ker je predlagal brezplačen prenos lastniškega deleža. »Ničesar nisem hotel zaslužiti, samo da se rešim podjetja,« nam je utemeljil odločitev. Ampak podjetje je bilo vendar nadpovprečno dobičkonosno s solidno bonitetno oceno. Lani je ustvarilo nekaj več kot 375.000 evrov prihodkov in imelo nekaj več kot 11.000 evrov čistega dobička. »Je pa imelo tudi obveznosti in dolgove,« je dodal Ljubljančan.
S čim se ukvarjata kupca, ga ob podpisu pogodbe ni zanimalo. Z njunim pedigrejem in življenjskim stilom naj bi se, kot zatrjuje, seznanil šele konec leta. Če bi na spletu poiskal njuni imeni, bi izvedel, da je Eferl pred leti do smrti povozil peško, prebral bi lahko tudi leta 2018 objavljeni prispevek z naslovom Kako piramidaš Alan Amadej Eferl zapravlja težko prikraden denar? Danes je Mačku žal, da ni bil bolj radoveden, saj bi mamino podjetje »prodal« komu drugemu. »Obenem pa tudi ni res vse, kar prebereš v medijih,« meni.
Maček ima slabe izkušnje z mediji. V njih se je nekoč pojavil zato, ker je delal v podjetju Dragan Tošić, s. p. To je bilo še v času, ko je imel Tošić v lasti lokala Boheme in Le Petit cafe in še ni bil javno razgaljen kot vodilni slovenski razpečevalec kokaina. Maček je kasneje javno zanikal, da je bil Tošićev tesni sodelavec. V njegovem podjetju naj bi delal le kratek čas. Leta 2014 je v reviji Reporter objavil popravek, v katerem je zanikal, da bi bil kakor koli povezan z Državljansko listo, ker da je »že 11 let aktivni član stranke SDS«. Klemen Nicoletti je bil član podmladka SDS, tako kot njegov razvpiti poslovni partner Luka Lah. »Laha ne poznam, nikdar ga nisem srečal,« nam je dejal Maček, ki trdi, da je po objavi omenjenega popravka nehal plačevati članarino SDS.
