Pomemben del načrtovanih sprememb v vzgoji in izobraževanju je tudi krepitev strokovne vloge učiteljev, zato, kot je napovedal šolski minister Borut Rončević, začenjajo aktivnosti za ustanovitev učiteljske zbornice. Ta naj bi, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM), kot samostojna stanovska organizacija skrbela za kakovost in razvoj učiteljskega poklica, prispevala k oblikovanju strokovnih standardov, spodbujala profesionalni razvoj ter krepila strokovno avtonomijo, odgovornost in ugled učiteljev.
Zbornica naj bi omogočala tudi organizirano zastopanje strokovnih stališč učiteljev in njihovo neposredno sodelovanje pri oblikovanju izobraževalnih politik, pri tem pa, zagotavljajo na MIZM, ne gre za nadomeščanje sindikatov ali obstoječih strokovnih združenj. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) menijo drugače. Prepričani so, da želi nova vlada z ustanovitvijo učiteljske zbornice omejiti polje delovanja sindikata.
Bomo poleg Madžarske edini v Evropi?
Po besedah glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja pravih učiteljskih zbornic v Evropi ni, z izjemo Madžarske, kjer je bila ustanovljena v času vladavine Viktorja Orbana in je bila obvezna.
V Svizu, kot je povedal Štrukelj, nasprotujejo ustanovitvi učiteljske zbornice z zakonom in obveznim članstvom, medtem ko civilni iniciativi za ustanovitev zbornice ne nasprotujejo. »Ni dvoma, da ustanovitev z zakonom meri na omejevanje vpliva sindikata na šolsko zakonodajo in organizacijo izobraževalnega sistema. Dvomi, da bo zbornica neodvisna od oblasti, glede na premike pri zakonu o javnih uslužbencih, kjer se vpliv politike na izbiro visokih uradnikov krepi, hkrati pa se iz procesa izloča sindikate, so upravičeni,« meni glavni tajnik Sviza.
Mnoge šolnike je močno razburil predlog Učiteljskega združenja Slovenije pod vodstvom ravnatelja OŠ Matije Čopa Kranj Matije Horvata, da bi bilo treba za članstvo v zbornici plačevati obvezno članarino. Ta naj bi, kot je povedal Horvat, znašala približno osem evrov mesečno, vznemirja pa tudi predlog, da bi predsednika zbornice imenoval državni zbor.
V Združenju ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) temu nasprotujejo. Predsednik omenjenega združenja Sašo Božič je v televizijski oddaji 24ur povedal, da v praksi v nobeni zbornici njenega predsednika ne določa državni zbor, ampak ga izvoli članstvo. »Učiteljska zbornica mora temeljiti na stroki in ne sme postati morebitni antipol Svizu,« je med drugim poudaril Božič.
Opozorila na seksistične izjave
Na načrtovano ustanovitev učiteljske zbornice se je med drugimi javno odzvala tudi sociologinja, raziskovalka in redna profesorica na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Milica Antić-Gaber. Na družbenem omrežju je komentirala enega od razlogov za ustanovitev učiteljske zbornice, in sicer, da bo »učiteljski poklic postal privlačnejši za moške«.
»Takšna argumentacija je ne le neprepričljiva, temveč tudi globoko problematična. Če kdo resno verjame, da bo učiteljski poklic postal privlačnejši za moške z uvajanjem moških kvot, se močno moti. Takšen ukrep ne bo odpravil razlogov, zaradi katerih se mladi ne odločajo za pedagoške poklice. Za izboljšanje razmer v šolstvu potrebujemo predvsem boljše pogoje dela, ustrezno vrednotenje učiteljskega poklica in večje družbeno priznanje njegovega pomena,« je bila kritična Antić-Gabrova.
Pojasnila je, da niso učiteljice nič manj sposobne, strokovne ali predane svojemu delu kot učitelji, in da trditi, da večje število moških samo po sebi zagotavlja bolj uravnoteženo vzgojo in drugačen pogled na svet, pomeni reproducirati spolne stereotipe ter razvrednotiti strokovno delo večine zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. »Takšna izjava je seksistična, njene posledice pa so lahko škodljive za učiteljski poklic kot celoto. Še bolj zaskrbljujoča je predpostavka, da moške privlačijo hierarhija, odločanje in vpliv na spremembe. To sicer drži. Ampak ali si kot družba res želimo šolstvo, v katerem sta hierarhija in moč pomembnejši od znanja, strokovnosti in sodelovanja? Verjamem, da je odgovor ne!« je poudarila profesorica.
Izpostavila je tudi, da se ob predlogu uvedbe obvezne učiteljske zbornice odpira še eno pomembno vprašanje: ali ne gre pri tem morda tudi ali predvsem za poskus omejevanja moči obstoječega sindikalnega organiziranja učiteljstva: »Če je namen res okrepiti učiteljski poklic, je treba pojasniti, zakaj bi za to potrebovali obvezno zbornico in kakšna bi bila njena dejanska vloga oziroma status v razmerju do obstoječih oblik zastopanja učiteljskih interesov.«
Profesorica meni, da obvezna zbornica sama po sebi še ne pomeni večje strokovne avtonomije ali večjega vpliva učiteljstva in da bi brez jasnih odgovorov o njenih pristojnostih namesto krepitve učiteljskega glasu prispevala k njegovemu omejevanju.