Po odhodu Milana Kreka, ki se v odstopni izjavi sklicuje na »neznosne politične pritiske«, bo Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja vodil Branko Gabrovec. Krek je oblastem poočital še finančne pritiske. Na ministrstvu za zdravje so pogodbo z NIJZ o financiranju hoteli podpisati le za dva meseca, je navedel v pogovoru za Dnevnik. Poleg tega je po besedah Kreka predsednik sveta NIJZ Mitja Blaganje napovedoval postopek za odpoklic, če ne bi odstopil sam. Blaganje se je Kreku sicer zahvalil za delo »v težkih covidnih letih«.
Ekspert javnega zdravja,
ki je želel voditi bolnišnico
Gabrovec, ki je predsednik sveta SD za zdravje, stavi na nadgradnjo zaupanja prebivalcev. Slednje je po njegovem ključno za javno zdravje. Na NIJZ je doslej deloval v vlogi strokovnjaka s področja javnega zdravja. Pred časom se je potegoval za mesto direktorja celjske splošne bolnišnice, a ga je razpisna komisija izločila s pojasnilom, da ni izpolnjeval razpisnih pogojev. Kasneje so mu na višjem sodišču pritrdili, da je bil iz postopka izločen nezakonito oziroma da je bil sklep sveta zavoda o imenovanju Margarete Guček Zakošek za direktorico iz leta 2018 nezakonit. Ob ponovnem postopku izbire med kandidati, ki so bili na razpis prijavljeni leta 2018, Gabrovec ni več kandidiral, na čelo bolnišnice pa je znova stopila Guček-Zakoškova. Odstopila je letošnjega februarja. Generalni direktor celjske bolnišnice je danes Aleksander Svetelšek, ki je bil nekdaj na čelu Tuša in Petrola, strokovni direktor pa je donedavni državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar, ki ga je vlada Janeza Janše na njegovo prošnjo razrešila maja.
Krek se je na direktorsko mesto na NIJZ zavihtel na začetku mandata Janševe vlade, velik del pooblastil pa je nedavno izgubil z uvajanjem dvotirnega vodenja te institucije. Sredi junija je svet zavoda za vršilca dolžnosti strokovnega direktorja imenoval Ivana Eržena. Eržen je NIJZ kot vršilec dolžnosti direktorja usmerjal že na začetku epidemije, potem ko je z direktorskega mesta odstopila Nina Pirnat. Za Janševo vlado takrat kaj hitro ni bil več dobrodošel sogovornik. Trenja so sprožile zlasti Erženove kritike nekaterih protikoronskih ukrepov, kot je bilo razkuževanje v večstanovanjskih blokih. Krek, ki je bil pred prihodom na mesto direktorja NIJZ znan kot strokovnjak na področju odvisnosti, vladnim odločitvam o epidemiji ni oporekal.
Pot k zamenjavi so tlakovali že prvi dan
Da je za vlado Roberta Goloba zamenjava na vrhu NIJZ prioriteta, je bilo jasno po ustanovni seji, ko je zamenjala vladne predstavnike v svetu tega zavoda. Predsednik vlade Robert Golob že konec aprila ni skrival, da se mu zdi Eržen za vodenje NIJZ primernejši od Kreka. Milan Krek je takrat zatrjeval, da ne namerava odstopiti, po sestanku z novim zdravstvenim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom pa te možnosti ni več izključeval. »Če bom odstopil, bom javnost ustrezno obvestil,« je takrat povedal za Dnevnik. A se na koncu ni pustil zlahka »odgnati«. Komaj dan po sestanku z ministrom je po poročanju STA znova pojasnjeval, da ne namerava odstopiti. Tudi zdaj, ko je zares odstopil – zadnjo besedo ima vlada, kar pa je zgolj formalnost – pa Krek ostaja na NIJZ. Po besedah Mitje Blaganjeta se vrača v koprsko območno enoto, kjer je bil do pomladi leta 2020 v vlogi predstojnika.
