Še vedno največ kurimo na les
Večina ljudi v Sloveniji se še vedno greje na lesno biomaso, sledita kurilno olje in plin. »Kubični meter lesa stane 60 evrov, kar je glede na končno energijo še vedno najceneje. Posebno če vemo, da večina Slovencev živi na podeželju, kjer so gozdovi,« še ugotavlja Krapež in dodaja, da gre na žalost veliko te energije v nič zaradi starih kurilnih naprav: »Deset ali dvajset let stare peči na lesno biomaso imajo slab izkoristek, povečini so tudi brez filtrov in tako gre v zrak še veliko škodljivih delcev.«
Na Primorskem se veliko ljudi ogreva na elektriko, ki je trenutno razmeroma ugodna. »Zime tam so mile, tako lahko ogrevajo s klimatskimi napravami. Zadnja leta so povsod čedalje bolj priljubljeni tudi infrardeči paneli, ki bi jih sicer bolj priporočal za kakšne počitniške hišice, ki jih ne obiskujemo pogosto in je treba prostor hitro ogreti,« še pove energetski svetovalec.
»Podatki za lani kažejo, da je bilo skoraj 80 odstotkov energije za ogrevanje prostorov porabljene v sistemih centralnega ogrevanja, 13 odstotkov v pečeh, električnih radiatorjih in klimatskih napravah, preostalo so bile toplarne in skupne kurilnice,« razloži Martin Bajželj iz statističnega urada.
Namesto kurilnega olja toplotne črpalke
»Ljudje na veliko zamenjujejo ogrevalne energente. Denimo po preteku življenjske dobe peči na olje skoraj vsi preidejo na toplotne črpalke, čeprav so s ceno od 7000 do 10.000 evrov precej dražje od nove oljne peči. Prihranek pri stanovanjski hiši je 400 evrov na leto, kar se v približno desetih letih nekako izravna. Predvsem pa gre za to, da s toplotno črpalko ni nobenega dela,« razlaga Primož Krapež iz energetske svetovalnice Ensvet in dodaja, da je seveda treba vedeti, kakšna ogrevalna naprava je za kakšno hišo ali stanovanje primerna. »Če živimo v slabo izolirani hiši s starimi okni, nam toplotna črpalka ne bo nič pomagala, saj bo v hladnih mesecih bolj kot ne delala na elektriko. S tem ne bo nobenega prihranka,« dodaja Krapež. Toplotne črpalke so v kombinaciji z recimo pasivno grajeno hišo izjemno ekonomične. Pri štiričlanski družini je mesečni račun za ogrevanje lahko celo nižji od računa za ogrevanje sanitarne vode. Treba je dodati, da gre za okolju prijazen način ogrevanja z zemeljsko toploto, za katerega Eko sklad daje tudi subvencije.
Nova okna za polovico boljša
Zamenjava starih oken je najhitrejša pot do zmanjšanja toplotnih izgub. »Nova okna so bolj kakovostna, povečini troslojna. Energetski izkoristek takšnih oken v primerjavi s starimi 20 let je za polovico boljši,« poudarja Krapež in dodaja, da so nova okna manj prepustna, zato je treba več zračiti. Pogosta napaka je, da ljudje puščajo okna odprta na kip (nagib). Pri tako odprtem oknu zrak ne kroži kaj posebej, pa še preklada se ohladi, zaradi česar potem nad oknom nastaja plesen, pojasnjuje. Pri fasadi velja nekako tako, da je do 25 centimetrov izolacije primerljivo s privarčevano toploto, kar je več, se glede na vloženi denar ne splača več.
Ko prenova prinese več škode kot koristi
»Če izboljšamo toplotno izolacijo stavbe, lahko to poslabša delovanje starega kotla, saj postane predimenzioniran, večkrat se prižiga in ugaša, s tem več časa deluje izven delovne temperature, kar občutno zniža njegov izkoristek. Slabo načrtovanje ali montaža sta lahko tudi z uporabo najbolj tehnološko dodelanega ogrevalnega sistema razlog za poznejše nezadovoljstvo stanovalcev,« pojasni dr. Henrik Gjerkeš, vodja dejavnosti na Gradbenem inštitutu ZRMK in profesor na novogoriški univerzi. »Najboljša rešitev je celovita in dobro načrtovana prenova ovoja in ogrevalnega sistema hkrati, če le proračun prenese take stroške investicije,« meni.
Ljudje ne znajo pravilno prezračevati
Ena najbolj energetsko potratnih navad v naših gospodinjstvih je prezračevanje. »Po izsledkih naše raziskave le tretjina gospodinjstev pravilno prezračuje. To pomeni, da v času gretja prezračujejo največ pet minut z na stežaj odprtimi okni. Druga potratna navada je, da prostore pregrevajo. Več kot polovica anketiranih v raziskavi podnevi vzdržuje priporočljivo temperaturo od 21 do 22 stopinj Celzija. Povečuje pa se delež tistih, ki vzdržujejo temperaturo nad 24 stopinj. Priporočljivo nočno temperaturo od 17 do 18 stopinj pa vzdržuje le slaba tretjina gospodinjstev,« povzame Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti pri podjetju Informa Echo, ki vsako leto izvede raziskavo REUS o energetskih navadah prebivalstva. »Poleg tega, da ljudje prezračujemo predolgo in pri tem shladimo stene, velikokrat pozabimo znižati temperaturo, ko nas ni doma, ali pa z željo, da bi hitro segreli prostor, ventile odpremo do konca, potem pa jih pozabimo zapreti,« doda Dolinšek.
Največ za ogrevanje plačajo Gorenjci
Povprečni letni stroški za ogrevanje gospodinjstva se gibljejo od 1000 evrov na Obali do 2100 evrov v Gornjesavski dolini, torej okolici Kranjske Gore. V večjem delu Gorenjske, Koroške in Notranjske obsegajo ti stroški od 1700 do 1800 evrov. V Ljubljani in Mariboru pa so stroški gretja v povprečju 1450 evrov na leto.
