Lani so o skupno 28 lobističnih stikih poročali v občinah Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova - Polhov Gradec in Kranj. Stiki gotovo obstajajo v več občinah, so na KPK zapisali v sporočilu za javnost, saj je glede na naravo dela občin skoraj nemogoče, da lobiranja ne bi bilo.
Komisija bo zaradi slabega trenda poročanja nadaljevala izobraževanje na tem področju, saj sta zaznavanje lobističnih stikov in poročanje o njih po njihovi oceni pomembna dejavnika zagotavljanja transparentnosti skupnosti in posledično njenega delovanja v javnem interesu. Poleg tega bo do konca leta pregledala spoštovanje določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije s področja lobiranja pri določenih samoupravnih lokalnih skupnostih.
Navedli so še, da je med skupno 4882 lobističnimi stiki, o katerih so lani poročali lobiranci, o največ stikih poročalo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1187). Sledijo DZ (1047), ministrstvo za finance (470), ministrstvo za digitalno preobrazbo (329) in ministrstvo za zdravje (244).
Komisija je ob tem pri večini zavezancev ponovno zaznala težavo pri ločevanju med stiki, ki so lobiranje, in tistimi, ki to niso, torej o katerih ni treba poročati. KPK bo nadaljevala seznanjanje lobirancev z najpogostejšimi napakami, predlagala pa bo tudi razmislek o spremembi zakonodaje na področju lobiranja, da bo ta vsebinsko enostavno razumljiva.
KPK je prav tako izpostavila, da le manjši del lobiranja opravljajo registrirani lobisti. Konec leta jih je bilo v register vpisanih 84, večinoma pa ga opravljajo zakoniti zastopniki interesne organizacije oziroma izvoljeni predstavniki interesne organizacije. Pri lobiranjih, ki jih opravljajo neregistrirani lobisti in niti niso izjeme, pa najpogosteje zaznajo kršitve, so navedli. Lani so uvedli 115 prekrškovnih postopkov.
Izpostavili so še, da bi bilo treba smiselno opredeliti osebe, ki lahko lobirajo. To bi bilo mogoče urediti z objavljenim seznamom oseb, s čimer bi zagotovili sledljivost in transparentnost, so zapisali.