V komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so v petek zaključili predhodni preizkus, ki so ga izvedli na podlagi prijave sumov domnevnih nedovoljenih pritiskov predsednika vlade Roberta Goloba in njegovega ožjega kroga na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Slednja je pred svojim odstopom in po njem opozorila na neprimerne pritiske Golobovega kroga na kadrovanje v policiji, ki je izključno v domeni generalnega direktorja policije.
V senatu KPK sta tokrat odločala le namestnika predsednika komisije David Lapornik in Simon Savski, saj se je predsednik KPK Robert Šumi kot nekdanji sodelavec Tatjane Bobnar iz odločanja izločil. Senat je nazadnje »zaradi zaznanih sumov kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije sprejel odločitev o uvedbi preiskave«, so v petek sporočili iz KPK in poudarili, da bo šele nadaljnji postopek dokončno potrdil ali ovrgel sume nedovoljenega vplivanja predsednika vlade.
Golob priznava le čiščenje »janšistov«
Ti se nanašajo predvsem na kadrovanje v policiji. Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav sta že konec lanskega leta v poročilu, pred kratkim pa tudi pred preiskovalno komisijo državnega zbora, pojasnila, kako naj bi predsednik vlade in njegovi ožji sodelavci poskušali vplivati na kadrovanje v policiji. Golob naj bi v nekem trenutku svoje zaupanje Bobnarjevi celo pogojeval s tem, da se mora znebiti direktorja uprave za policijske specialnosti Martina Jazbeca. Za Golobov krog je bil že od vsega začetka moteč tudi direktor novogoriške policijske uprave.
Predsednik vlade Robert Golob očitke zanika, je pa javno priznal, da je od Bobnarjeve pričakoval, da bo policijo očistila »janšistov«. V času tretje Janševe vlade so se namreč v policiji zvrstile številne kadrovske rošade, na pomembne položaje pa so prišli posamezniki, katerih glavna odlika je bila predvsem lojalnost tedanji oblasti. Že Lindav je nato odpravil večino najbolj problematičnih premestitev iz časa Janševe vlade in izpeljal zamenjave na ključnih mestih v policiji. Toda za Golobov krog so postali moteči tudi nekateri drugi posamezniki v policiji, celo tisti, ki so bili v nemilosti že v času Janševe vlade. Kot je Lindav pojasnil pred preiskovalno komisijo, je med svojim vodenjem policije izvedel le tiste zamenjave, za katere je imel strokovne argumente in zakonsko podlago.
DZ v pričakovanju novih zaslišanj
Preiskovalna komisija državnega zbora bo predvidoma zaslišala tudi Goloba, še bolj kot njegovo pa bodo ključna zaslišanja posameznih prič z notranjega ministrstva. Postopek pred preiskovalno komisijo namreč poteka po enakih pravilih kot postopek pred sodiščem, kar pomeni, da so zaslišani dolžni govoriti resnico, kriva izpovedba pa je kaznivo dejanje.
Da naj bi nekateri vpleteni ploščo vmes že obrnili, je sicer ob svojem zaslišanju namignila Tatjana Bobnar, ko je med drugim izpostavila SMS-sporočilo tedanje in aktualne državne sekretarke Tine Heferle, ki je vodji kabineta sporočila, da je Golob, ki je tedaj javno komentiral poročila o domnevnih pritiskih, »prasec, ki laže«. Kasneje je spremenila svoj pogled in se priključila novemu ministru za notranje zadeve Boštjanu Poklukarju. Tudi nekdanji državni sekretar Branko Lobnikar naj bi po besedah Bobnarjeve najprej ocenjeval, da na ministrstvu delajo dobro in da imajo na drugi strani nekoga, »ki svet razume drugače«, kasneje pa je Golobovo ravnanje tudi javno branil.
Z domnevnim Golobovim vplivanjem na policijo se v državnem zboru poleg preiskovalne komisije ukvarja tudi komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki razčiščuje, ali je Golob morda vplival na zamik hišne preiskave in aretacije ruskih vohunov, ki ga je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik zaradi sovpadanja z referendumom in drugim krogom lokalnih volitev izposloval pri direktorju nacionalnega preiskovalnega urada Darku Muženiču. Na Sovi so zatrdili, da so datum aretacije določili sami, in sicer zaradi operativno-taktičnih razlogov.
