Komisija za preprečevanje korupcije je zaključila obravnavo sumov navzkrižja interesov in korupcije, ki se nanašajo na vzpostavitev uprave avtocestne policije. Pri KPK so ocenili, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitev iz njihove pristojnosti, zato so postopek ustavili. Hkrati pa so ugotovili, da obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, zato so prijavo odstopili specializiranemu državnemu tožilstvu.
Sporni pavšali in »donacije«
Na KPK so pojasnili, da so prijavo prejeli junija, temeljila pa je na ugotovitvah revizije o številnih nepravilnostih sporazuma o medsebojnem sodelovanju, ki so ga decembra 2020 podpisali policija, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za infrastrukturo in Dars. Revizija je v izhodišču problematizirala že samo dopustnost sporazuma med policijo in Darsom, še posebej sporni naj bi bili nekatera pavšalna plačila in donacijske pogodbe, ki po svoji vsebini niso donacije, saj zajemajo tudi tako imenovane odplačne storitve.
Pri »donacijah« Darsa se je policija zavezala, da bo povečala prisotnost policije na avtocestah, izvedla organizacijske spremembe, zagotovila vsaj enega policista v nadzornem centru Darsa, ustanovila mešane patrulje s cestninskimi nadzorniki … Na notranjem ministrstvu menijo, da pri tem ni šlo za donacije, kot jih definira zakon o javnih financah. Denar pa ni potoval samo z Darsa na policijo, temveč tudi obratno. V izvedbenem dogovoru je denimo zapisano, da notranje ministrstvo Darsu plačuje mesečni pavšal za »paket storitev«, ne da bi bile te storitve dejansko opravljene in konkretno izkazane.
Eden ključnih Hojsovih projektov
Po za zdaj dostopnih informacijah se zaradi nepravilnosti v sporazumu nihče od podpisnikov (Aleš Hojs, Jernej Vrtovec, Andrej Jurič in uprava Darsa) ni osebno okoristil, kljub temu pa je ocena KPK, da gre pri sporazumu med policijo in Darsom za razlog za sum kaznivega dejanja, zaskrbljujoča. Razlog za sum je sicer najnižji dokazni standard, na podlagi katerega lahko preiskovalci začnejo delati. Ker je med podpisniki sporne pogodbe tudi policist Jurič, bodo v preiskavo najverjetneje vključeni policisti posebnega oddelka specializiranega državnega tožilstva za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, saj policija sama sebe ne more preiskovati.
Še prej mora seveda prijava s KPK do njih priti. »Posebni oddelek pri SDT do tega trenutka ni prejel prijave KPK, niti prijave policije v zvezi z avtocestno policijo,« so nam včeraj pojasnili na oddelku, ki preiskuje policiste in druge uradne osebe s posebnimi pooblastili. Hkrati so nam na krovnem specializiranem tožilstvu potrdili, da so v ponedeljek od KPK prejeli vlogo s prilogami, ki se nanašajo na ustanovitev avtocestne policije, včeraj pa so prejeli še dopolnitev vloge.
Vzpostavitev uprave avtocestne policije je bila eden ključnih projektov notranjega ministrstva v času tretje Janševe vlade, v projekt pa so bili tako ali drugače vpleteni vsi trije generalni direktorji policije, ki so jo vodili pod notranjim ministrom Alešem Hojsom. Anton Travner se je s policije preselil naravnost k sopodpisniku pogodbe (Darsu), Andrej Jurič je sporni sporazum podpisal kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, po ustanovitvi uprave avtocestne policije pa je postal njen direktor. Tja ga je imenoval zadnji policijski šef tretje Janševe vlade Anton Olaj, pod katerim je uprava avtocestne policije tudi dokončno zaživela. Kot kaže, le za kratek čas. Zaradi pomanjkanja kadrov med prometnimi policisti je aktualno vodstvo policije tri enote avtocestne policije od štirih začasno ukinilo, avtocestne policiste pa priključilo lokalnim postajam prometne policije. Hkrati se Juriču maje direktorski stolček, notranje ministrstvo pa je sporazum z Darsom že označilo za neizvedljivega. Ali in v kakšni organizacijski obliki se bo avtocestna policija ohranila, je zato veliko vprašanje.
