Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije poklicni funkcionarji ne smejo biti člani oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava. Ker je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) pravna oseba javnega prava, njen svet pa ima določene pristojnosti upravljanja, sta po mnenju KPK nezdružljivi tudi funkciji poklicnega župana in člana sveta zbornice.

Volilce mamili tudi z županskimi kandidati

Na domnevno nezdružljivost funkcij smo v Dnevniku opozarjali že pred zadnjimi volitvami organov KGZS, ki so bile oktobra 2024, potem ko se je izkazalo, da je Forum za kmetijstvo in podeželje pri SDS na kandidatne liste, da bi prepričal kar največ volilcev, uvrstil tudi tri župane. Andreja Steyerja (Apače) in Dušana Strnada (Ivančna Gorica) so dali na dno liste, da bi kradla glasove tekmecem, župana Železnikov Marka Gasserja pa za nosilca liste, zaradi česar je bila verjetnost, da bo izvoljen, še veliko večja.

Gasser: Zakon o KGZS si razlagam drugače kot KPK

Takoj ko je postal zbornični svetnik, bi se moral Gasser kot župan odločiti, katero od funkcij bo opravljal, vendar tega do danes ni storil. Dnevnik je KPK na domnevno nezdružljivost funkcij pri Marku Gasserju prvič opozoril februarja lani, drugič julija in nazadnje konec decembra. To, da sta funkciji res nezdružljivi, je KPK javno naznanila šele včeraj. Gasserja smo poklicali 24. decembra. Ker se na klic ni odzval, smo mu isti dan poslali SMS-sporočilo z naslednjo vsebino: »KPK vas je kot župana in hkrati člana sveta KGZS pozvala, da se odločite, katero funkcijo boste opravljali. Boste odstopili kot zbornični svetnik ali ste se nemara pritožili na sklep KPK?« Odgovora nismo dobili, se je pa danes župan Železnikov na ugotovitve KPK odzval na novinarski konferenci.

Pritrdil je komisiji, da je KGZS pravna oseba javnega prava, oporekal pa, da naj bi imel njen svet tudi določene pristojnosti upravljanja. »KPK ni upoštevala, da tako zakon o KGZS kot tudi zbornični statut nikjer ne določata, da bi imel svet KGZS upravljalske ali nadzorne pristojnosti. Jasno določata, da ima upravljalske pristojnosti upravni odbor, nadzorne pa nadzorni odbor. Svet, katerega član sem, teh pristojnosti nima,« je dejal Gasser. Posledično meni, županska in svetniška funkcija nista nezdružljivi. »Zato sem KPK predlagal, da predmetni postopek zoper mene ustavi. Glede na odločitev KPK bom še premislil, kakšne poteze bom sprejel, sploh glede na dogodke preteklih dni, ko vidimo, da najvišji predstavniki oblasti v državi, ki imajo bistveno večjo odgovornost kot člani sveta KGZS, po odločitvi KPK ne odstopijo. Oziroma če poenostavim: zakon o KGZS si razlagam drugače kot KPK,« je povedal dvojni funkcionar Marko Gasser.

Prioriteta zborničnega svetnika je županovanje

Izpostavil je tudi, da je bil v svet KGZS izvoljen kot predstavnik kmetov, zato meni, da je prav, da še naprej dela za kmeta, »ker je v naši državi pač tako, da delo in rezultati niso cenjeni, obljube pa«. To je teorija Marka Gasserja, praksa pa je nekoliko drugačna. Svet KGZS je imel v tem štiriletnem mandatu, ki se je začel 25. oktobra 2024, devet sej, štiri redne in pet izrednih. Gasser, ki naj bi v KGZS delal za kmeta, se je udeležil zgolj ene, ustanovne. Za vse nadaljnje se je opravičil, ker so, kot je razložil, sovpadale z njegovim delom župana.

»Moja prioriteta sta občina in županovanje. Župani imamo ogromno obveznosti, zato imam urnike tudi po štirinajst dni vnaprej polne. Sem se pa v tem tednu res skušal udeležiti seje sveta KGZS, ampak je ravno sovpadala s skupščino podjetja Toplarna, ki jo vodim, zamenjava pa pravno ni bila mogoča. Za naslednjo sejo se bom potrudil, da se je bom udeležil,« je obljubil Gasser, ki je za to, kako naporno je župansko delo, vedel skoraj dve leti prej, preden je kandidiral za člana sveta KGZS. Župan je namreč od decembra 2022, zbornični svetnik pa od oktobra 2024. 

Pomešana časovnica

KPK je javnosti sporočila, da je postopek proti Marku Gasserju sprožila februarja lani na podlagi novinarskih vprašanj (Dnevnika, op. p.). Sam je zanj osumil »skupino ljudi, ki je izgubila večino v KGZS in je težko prebolela izgubo vpliva«. Povedal je, da sta zaradi nezdružljivosti funkcij v preteklem mandatu (2020–2024) odstopila dva župana. Po njegovih besedah sta to storila predvsem zaradi 12. člena zakona o KGZS, ki ga je ustavno sodišče kasneje razveljavilo. Toda to ni res. Državni zbor je novelo zakona o KGZS z omenjenim spornim 12. členom, po katerem tudi župani, ki so bili to že v obdobju dveh let pred zborničnimi volitvami, ne morejo biti izvoljeni oziroma imenovani v svet KGZS, sprejel 18. oktobra 2023, ustavno sodišče ga je razveljavilo 4. aprila 2024, župana in tudi državni sekretar pa so odstopili že pred sprejetjem tega zakona. Jože Simončič, prvi mož Šentjerneja, je odstopno izjavo zaradi nezdružljivosti funkcij spisal 15. novembra 2021, Franc Kangler, tedanji državni sekretar na notranjem ministrstvu, 16. marca 2022, župan Preddvora Rok Roblek 19. aprila 2022, poslanci Svobode s prvopodpisano Matejo Čalušić, sedaj kmetijsko ministrico, pa so novelo zakona o KGZS z neustavnim 12. členom v parlamentarni postopek vložili 12. maja 2023. Zaradi zakonske spremembe iz leta 2023, ki je veljala le slabega pol leta, ni torej iz sveta KGZS izstopil noben župan. 

Priporočamo