Maja lani – tedaj je bil njen vodja še Robert Šumi – je komisija za preprečevanje korupcije (KPK) spisala predlog krovnega zakona, ki naj bi vzpostavil enotna pravila za vse faze izvedbe velikih infrastrukturnih projektov. Državni zbor se je odzval z oceno, da bi bilo bolj smiselno, če bi sistemski zakon predlagala vlada. Vlada Roberta Goloba tega ni storila, zato je predlog obtičal v zakonodajnih mlinih.
Komisija – zdaj jo vodi Katarina Bervar Sternad – se je zatem lotila pisanja novih sistemskih priporočil v prid večji transparentnosti zakonodajnih postopkov. »Komisija je med obravnavami več primerov, med mandati več vlad, zaznala, da politika v procesu sprejemanja zakonov izigrava postopek, pravila in namen predloga,« je pojasnila predsednica in nanizala več problematičnih primerov.
Zasebni interesi pri pripravi in sprejetju zakonov
Zakon o psihoterapevtski dejavnosti je koalicija vlade Roberta Goloba potrdila oktobra 2025. Sprejemanje zakona je pospremil očitek o navzkrižju interesov zaradi vloge Mojce Zvezdane Dernovšek pri pripravi zakona in njenega kasnejšega imenovanja za dekanjo zasebne fakultete za psihoterapijo.
Drug primer je bilo odločanje poslancev Gibanja Svoboda v zadevah, ki so bile povezane z njihovim prejšnjim delodajalcem, podjetjem Gen-I, v katerem so zasedali vodstvene funkcije. Sveža sporna zgodba iz aktualne zasedbe državnega zbora je predlog zakona o veterinarstvu, ki ga je po skrajšanem postopku vložila poslanska skupina Resnice, predlog predhodno sploh ni bil usklajen z veterinarsko stroko ali ministrstvom za kmetijstvo.
»Soočeni smo tudi s kopičenjem funkcij predsednika državnega sveta, hitrim in netransparentnim sprejemanjem zakona o demografskem skladu in zakona o ustanovitvi SKOK (specializirane tožilske enote za pregon korupcije, op. p.),« je še naštevala predsednica KPK. »Tudi ne pozabimo, kam vodi hitenje. To je pokazal Šutarjev zakon in drugi 'omnibus' zakoni.«
Zato so spisali sistemska priporočila za izboljšanje transparentnosti zakonodajnega postopka. Predlagajo rešitve za zaznana korupcijska tveganja: pomanjkljivo transparentnost, nepregleden vpliv interesnih skupin, zasledovanje zasebnega interesa in neustrezno kakovost predpisov.
Ljudje morajo vedeti, kdo je predlagal zakonske rešitve – in zakaj
Kakšne varovalke predlagajo? »Ljudje morajo vedeti, kdo je predlagal posamezne rešitve in zakaj,« poudarja predsednica KPK. »Vsak poseg v zakonodajni postopek mora biti sledljiv, preverljiv in ustrezno obrazložen.«
»Zakoni morajo temeljiti na konkretno izraženih problemih, strokovnih analizah in jasnih ciljih, o predlogih mora biti organizirana javna razprava,« je dodala njena namestnica Tina Divjak. Zakoni bi se morali zato sprejemati v rednem zakonodajnem postopku, po skrajšanem ali po nujnem le izjemoma in zgolj takrat, ko so resnično izpolnjeni pogoji, ki jih določa poslovnik državnega zbora. Tudi omnibus zakoni naj se sprejemajo le izjemoma. Če pa se že morajo sprejeti, naj ne vsebujejo določb, o katerih v skladu z ustavo referendum ni dopusten.
Drugi sklop predlogov se nanaša na boljšo preglednost nad zunanjimi strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi zakonov. »Ti bi morali biti zbrani na podlagi vnaprej znanih kriterijev strokovnosti, neodvisnosti in integritete,« je poudarila namestnica. Imena teh strokovnjakov bi morala biti javno objavljena. Po celotni hierarhiji – od uradnikov na ministrstvu vse do poslancev in državnih svetnikov – bi se moralo izboljšati tudi poročanje o lobističnih stikih. Ti stiki bi morali biti razkriti v gradivu zakonskega predloga.
Podpisovali bi izjavo o razkritju interesov
Tretji sklop priporočil se nanaša na obvladovanje nasprotja interesov. Vsi, ki kakor koli sodelujejo pri pripravi predloga, in tisti, ki o njem glasujejo, naj podpišejo izjavo o razkritju interesov, ki je del protikorupcijske direktive EU. V njej bi vnaprej razkrili vse okoliščine, ki bi lahko kakor koli vplivale na njihovo delovanje.
Poseben sklop priporočil KPK se nanaša na navzkrižje interesov v državnem svetu in vključuje določitev jasnih pravil ter omejitev za predsednika državnega sveta in za generalnega sekretarja državnega sveta, saj sta to edina poklicna funkcionarja državnega sveta in zaradi tega v drugačnem položaju kot drugi svetniki in svetnice. »Premisliti je treba, kako določiti, razširiti nezdružljivost funkcij ali vsaj postaviti bolj določna pravila glede nasprotja interesov,« je rekla namestnica.
Spomnimo: predsedniku državnega sveta Marku Lotriču se očita prepletanje državne funkcije in strankarske politike stranke Fokus. Lotrič vodi državni svet, ki naj bi bil po ustavi neodvisen zastopnik socialno-gospodarskih interesov, hkrati pa kot vodja stranke sodeluje pri koalicijskih pogajanjih in oblikovanju nove vlade.
»Od vlade, državnega zbora in državnega sveta pričakujemo, da priporočila preučijo in sprejmejo najboljše možne rešitve za to, da bo v ospredju vseh odločitev res javni interes,« je še sporočil namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan. Odziv odločevalcev pričakujejo v treh mesecih.