Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami smo preverili, kakšna so stališča strank pri tematikah, ki zadevajo okolje in naravo, ter kakšne ukrepe pri tem napovedujejo. Na področju okolja se stranke pogosto zatekajo k splošnim usmeritvam in ne opredeljujejo konkretnih ukrepov ‒ nekatere stranke denimo v programih omenjajo pomen pravičnega prehoda, vendar ne pojasnjujejo, na kakšen način naj bi dosegli, da podnebni prehod ne bi prizadel najbolj ranljivih skupin prebivalstva. Še slabše so se stranke odrezale na področju narave, kjer konkretnih ukrepov, na primer za ohranjanje biotske raznovrstnosti, praktično sploh ne vključujejo.
Nekatere stranke izpostavljajo pomen čiste pitne vode, zelo redko pa problematiko kakovosti tal in zraka. Na področju energetike je skrb vzbujajoče, da se v programih osredotočajo izključno na oskrbo z električno energijo, ne ukvarjajo pa se z ukrepi za zmanjševanje porabe energije. Večina strank prav tako ne obravnava ukrepov za soočanje z vse pogostejšimi in daljšimi vročinskimi valovi. Problematiko energetske revščine omenjajo le posamezne stranke, še manj pa jih prepoznava tudi problematiko prevozne revščine.
1. Gibanje Svoboda: železnice, a tudi ceste
Gibanje Svoboda napoveduje strožje ukrepe za preprečevanje onesnaževanja in spodbujanje lokalne samooskrbe. Med konkretnimi ukrepi izstopa denimo uvedba obveznega brezmesnega dneva v vrtcih in šolah. Pri vprašanju investicije v drugi blok jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) podpirajo vključevanje javnosti v sprejemanje odločitve.
Pri prevozu največja koalicijska stranka močno izpostavlja pomen in krepitev investicij v železniško infrastrukturo, a hkrati napoveduje tudi okoljsko sporno širitev cestne infrastrukture in krepitev letalske povezljivosti. V nasprotju z drugimi strankami izpostavljajo tudi problematiko stroškov prevoza na delo oziroma potnih stroškov, pri čemer trenutni sistem spodbuja prevoz na delo z osebnim avtomobilom in bivanje zunaj kraja dela.
2. SDS: poenostavitve in pohitritve postopkov
Največja opozicijska stranka okolje in naravo v svojem programu pogosto prikazuje kot breme in oviro razvoja. »Prostor je dobrina, ki je omejena, zato jo je treba na pameten način varovati, na drugi strani pa omogočati urbanizacijo tako, da se dviguje kvaliteta njegove izrabe. Slovenija ima sicer eno najbolj rigidnih zakonodaj na tem področju,« zapiše. Pri tem v SDS napovedujejo poenostavitve in pohitritve postopkov umeščanja v prostor in izdaje gradbenih dovoljenj. O naravi govorijo praktično izključno v kontekstu kmetijstva. Omenjajo na primer tudi usklajenost varstva okolja z ribogojstvom, turizmom in rekreacijo.
Na področju energetike v okoljskem kontekstu izstopa prizadevanje SDS za podaljšanje rabe premoga do leta 2040, pri prehrani pa izpostavljanje ključne vloge živinoreje. V zvezi z delovanjem nevladnih organizacij napovedujejo zmanjšanje oziroma ukinitev financiranja organizacijam, ki po njihovem mnenju ne služijo vsebinam v javnem interesu.
3. Socialni demokrati: zeleno, krožno in digitalno
V SD se podnebnega prehoda lotevajo precej na splošno – omenjajo denimo izvajanje že sprejetih dokumentov, kot je nacionalni energetski in podnebni načrt. Zagovarjajo »dogovor o prihodnjem energetskem miksu brezogljičnih virov energije, vključno z odločitvijo o prihodnosti uporabe jedrske energije«, ne da bi pri tem zapisali kar koli konkretnega o tem, kakšna naj bi torej bila naša energetska mešanica v prihodnje. Tudi pri ohranjanju narave se držijo splošnih floskul, kot so »izboljšanje komunikacije med deležniki«, »izboljšanje pogojev za delovanje odgovornih služb« in »poglobljeno sodelovanje z deležniki«. Po drugi strani so med redkimi strankami, ki omenjajo izboljšanje stanja vrst in habitatov, a tudi pri tem niso nič konkretnejši.
Zeleni prehod naslavljajo predvsem v povezavi z gospodarskim in tehnološkim razvojem (zeleni produkti, zelena, krožna in digitalna ekonomija, zelena delovna mesta …). Posebno pozornost (brez konkretnih ukrepov) obljubljajo tudi energetski revščini. Na področju voda izpostavljajo pomen razlivnih površin in problematizirajo »klasično gradnjo protipoplavnih objektov«. »Treba je začeti revitalizacijo reguliranih vodotokov in ponovno vzpostavljanje in ohranjanje obstoječih mokrišč,« so zapisali.
4. Levica in Vesna: kazenski pregon hujših okoljskih kršitev
Levica in Vesna se od drugih list med drugim razlikujeta po tem, da okoljske politike povezujeta z zdravstvenimi. »Brez čistega okolja ni javnega zdravja,« zapišejo in napovedujejo uvedbo strogih pravil za emisije v zrak, vodo in tla. Na tem področju gredo dlje od drugih, ki prav tako napovedujejo strožje ukrepe za preprečevanje onesnaževanja, saj poleg tega navajajo tudi uvedbo okoljskega zavarovanja pravnih oseb za kritje povzročene okoljske škode in kazenski pregon hujših okoljskih kršitev.
Pri oskrbi s hrano v Levici in Vesni izražajo podporo lokalnemu, ekološkemu in regenerativnemu kmetijstvu. Najbolj progresivni so tudi pri krepitvi odpornosti proti podnebnim spremembam in ukrepih za pravični prehod, kjer napovedujejo namestitev sončnih elektrarn na vse javne stavbe in parkirišča, obvezno solastništvo lokalnih skupnosti ob postavitvi vetrnih elektrarn, davčne spodbude za skupnostne elektrarne na obnovljive vire ter brezplačen javni prevoz za mlade. So tudi edina lista, ki eksplicitno napoveduje odpravo subvencij za fosilna goriva. Obljubljajo tudi prizadevanja za varovanje in širitev javnih zelenih površin ter protipoplavne ukrepe, kjer bodo imele prednost sonaravne rešitve.
5. Demokrati: od zelenih do okoljsko škodljivih naložb
Demokrati Anžeta Logarja po eni strani v programu, podobno kot SDS, izpostavljajo prizadevanja za pohitritev postopkov in debirokratizacijo ter krepitev kmetijstva, po drugi strani pa potrebo po prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. »Podnebno politiko bomo integrirali v vse odločitve o prostoru, koheziji in regionalnem razvoju,« zapišejo. O podnebnih spremembah torej razmišljajo na ravni splošnih usmeritev in z vidika upravljanja, zanemarijo pa področje onesnaževanja okolja.
Pri prometu, kjer se ponašajo z najbolj podrobnim programom, predvidevajo vrsto okoljsko škodljivih ukrepov, od vlaganj v cestno infrastrukturo do naložb v ljubljansko in mariborsko letališče. Zagovarjajo tudi predelavo odpadkov v proizvode in sežiganje komunalnih odpadkov. Vzpostavili bi državni sklad za obnovo naravnih vrednot (kot so slapovi, presihajoča jezera …), urbanizacijo pa bi usmerili na območja, ki so bila v preteklosti že pozidana.
6. NSi, Fokus, SLS: o okolju in naravi skoraj nič
V programu trojčka NSi, Fokus in SLS izstopa dejstvo, da energetike, kljub temu da gre za ključen sektor zelenega prehoda, praktično sploh ne omenjajo. Molčijo tudi pri tematiki podnebnih sprememb: omenjajo jih izključno v kontekstu kmetijstva, kjer napovedujejo vrsto ukrepov pri pripravi kmetijstva na njihove posledice. Tudi njihov program na eni strani zajema napoved investicij v železniško infrastrukturo (hitra železniška povezava Ljubljana–Maribor), na drugi pa tudi številne okoljsko škodljive naložbe v širitev cestnega omrežja.
7. Drugi: od zanikanja znanosti do zadružne energetike
Stranka Resni.ca v svojem programu eksplicitno zanika temeljna znanstvena dejstva o podnebnih spremembah, med drugim da je ogljikov dioksid toplogredni plin in da prispeva k segrevanju ozračja. Prav tako v stranki nimajo posebnih težav z uporabo fosilnih goriv. »Naše stališče je, da gre za energente, katerih uporaba je ekonomsko upravičena, nasploh ker za njihovo uporabo že obstaja celovita infrastruktura. Bomo pa podpirali vsa prizadevanja, da se jih uporablja na okolju čim bolj prijazen način,« so zapisali. Na področju nevladnih organizacij stranka, podobno kot SDS, napoveduje ukinitev financiranja za tiste, ki po njeni presoji niso v javnem interesu, ter omejitev njihovih pravic do pritožbe v upravnih postopkih.
Stranka Mi, socialisti! na področju podnebja navaja nekaj splošnih usmeritev in nekaj konkretnih ukrepov, kot so investicije v javni prevoz in trajnostno mobilnost, zaprtje TEŠ 6, prehod na obnovljive vire energije v javni in zadružni lasti, zmanjšanje izpustov v gospodarstvu, krepitev prehranske samooskrbe ter zaščito čistega zraka, pitne vode, dobrobiti živali, kmetijskih površin in habitatov vrst.
Na področju okolja izstopa še Piratska stranka, ki varstvo okolja izpostavlja kot eno svojih ključnih prioritet. Med drugim napovedujejo uvedbo nenapovedanih inšpekcijskih nadzorov, usposabljanje in razpis mest za sodne izvedence za naravo, vzpostavitev inšpekcije za naravo ter krepitev statusa nevladnih organizacij kot stranskega udeleženca v postopkih. Obljubljajo na primer tudi uvedbo univerzalne pravice popravila, zlasti za kmetijske stroje, in omejitev zunanjega oglaševanja na velikih oglasnih panojih, vključno s popolno prepovedjo zunaj strnjenih naselij.