Predsednik Demokratov Anže Logar je v petek sporočil, da se njegova stranka ne bo več pogajala z Gibanjem Svoboda glede morebitne mešane vlade, ki bi jo vodil Robert Golob. »Delovanje stranke Svoboda v zadnjih dneh je šlo čez meje normalnega političnega dialoga. Člane in poslance stranke Demokrati se skuša prisiliti v koalicijski sporazum. To je korak predaleč in nesprejemljivo. Tako se s potencialnimi koalicijskimi partnerji ne ravna,« je za javnost začinil napoved tistega, kar se je pričakovalo. V ozadju pogovorov, ki jih je vodil Golob, se je namreč že nekaj časa intenzivno snovala četrta vlada Janeza Janše. Bodoči partnerji politične desnice so se nenazadnje prešteli do 48 ob izglasovanju prvaka Resnice Zorana Stevanovića za novega predsednika državnega zbora (DZ).
Janševa vlada vprašanje časa
Odprto ostaja vprašanje časovnice. To je, ali bodo v SDS že danes k predsednici republike Nataši Pirc Musar prinesli potrebno število glasov. Po nedavnem konstituiranju novega sklica državnega zbora so namreč stekli postopki za imenovanje mandatarja in oblikovanje nove vlade. V prvem krogu mandatarja lahko predlaga le predsednica republike, časa za to ima 30 dni po konstituiranju državnega zbora. Ali pa bo Janša, ki je doslej svojo novo vlado sestavljal mimo oči javnosti, vendarle še počakal. Kakorkoli že, po zadnjih dogodkih se zdi desnosredinska vlada neizbežna, hkrati pa je v javnost že pricurljal morebiten razrez ministrstev. V manjšinski vladi SDS, Demokratov in trojčka NSi, SLS in Fokus z zunanjo podporo Resnice, ki bi sodelovala projektno, bi lahko Janševi imeli osem ministrstev, Vrtovčevi pet, Logarjevi pa tri.
Svoboda: Gre za politično prevaro
Takšni konstelaciji gre z vidika zagotavljanja večine na roko tudi aktualna sestava državnega sveta, ki mu načeluje Marko Lotrič iz Fokusa, zaradi česar veto, ki terja ponovno potrjevanje zakonodaje z absolutno večino, za vladajoče ne bo problem. Predsednik SDS, ki se lahko po bridkem porazu na prejšnjih volitvah nadeja nove vlade, je ob umiku stranke Demokrati Anžeta Logarja s koalicijskih pogajanj s Svobodo Golobovo sestavljanje koalicije primerjal z Jankovićevim. Tudi Jankovićeva tedanja stranka Pozitivna Slovenija je leta 2011 zmagala na volitvah, nato pa njenemu prvaku, ki je bil pretendent za mandatarja, ni uspelo sestaviti koalicije. Slednjo je nato sestavil prav Janša. Tudi sicer je v ozadju slišati, da je Golob s Svobodo v dosedanjih pogovorih za mešano vlado, ki so bili glede na volilni izid bržkone res od samega začetka obsojeni na propad, deloval neprepričljivo in z načinom vodenja sestankov kazal politične slabosti ljubljanskega župana.
V Svobodi so se sicer na sporočilo Demokratov, da se dokončno umikajo iz pogajanj z Golobom, odzvali z izjavo, da so volilci priča politični prevari. Sprašujejo se, kako je lahko govor o koncu pogajanj, če zanje nikoli ni bilo volje. Pristavili so, kako so pravzaprav z izhodišči za pogajanja sledili ključnim točkam programa Demokratov. »Nekateri se niso niti odzvali. Anžetu Logarju smo pošiljali vabila in predloge, a odziva ni bilo. Kljub temu so v javnosti ustvarjali vtis, da pogajanja potekajo. To preprosto ne drži,« so navedli. Po njihovih besedah so Demokrati v javnosti polemizirali, v praksi pa gradili to, kar so volilcem obljubili, da ne bodo storili, in sicer četrto Janševo vlado pod krinko razvojnega trojčka.
V SDS medtem uradno o sestavljanju vlade za zdaj ne povedo nič oprijemljivega. SDS je sicer prejšnji teden na izvršilnem odboru stranke v Braslovčah vodenje poslanske skupine ponovno zaupala Jelki Godec, ki je na vprašanje, ali bo v ponedeljek na posvet k predsednici republike Nataši Pirc Musar prinesla 46 podpisov, ki so potrebni za sestavo vlade, odgovorila, da je do ponedeljka še dolgo. Janša pa ob prihodu na vprašanja o sestavljanju koalicije ni želel odgovarjati. Poslanec Žan Mahnič je medtem že ocenil, da je četrta Janševa vlada »zelo blizu«. Podobno tudi nekdanji mariborski župan Franc Kangler, ki je dejal, da oblikovanju Janševe vlade dobro kaže.