Danes, 23. aprila, bo na Kongresnem trgu v parku Zvezda potekal Marihuana marš v organizaciji Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Podporniki legalizacije se bodo zbrali v popoldanskih urah in protestirali proti »nesmiselni prohibiciji marihuane«. Organizatorji poudarjajo, da je posvetovalni referendum leta 2024 pokazal, kakšna je volja državljanov glede legalizacije konoplje tako za medicinske namene kot za omejeno osebno rabo. Takrat je 66 odstotkov volilcev glasovalo za dopustitev pridelovanja konoplje za medicinske namene, 51 odstotkov pa za posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo. Organizatorji zato verjamejo, da ni več vprašanje, ali se bo modernizacija zakonodaje zgodila, temveč kdaj.
»Legalizacija ne pomeni odsotnosti pravil, ampak boljšo regulacijo,« je poudaril Matej Svetina, član organizacijskega odbora. »Trenutna prohibicija je najslabša in najbolj škodljiva oblika regulacije, saj koristi zgolj črnemu trgu. Uporabniki se srečujejo z nepreverjenimi izdelki, ki lahko vsebujejo tudi strupene snovi,« je še pojasnil. Sogovornik verjame, da lahko prav shodi, kot je Marihuana marš, pripomorejo k spremembam. »To je eden od načinov, da ustvarjamo pritisk. Takšni dogodki pokažejo tudi, da precejšen delež ljudi podpira legalizacijo,« je povzel Svetina.
Kje je novi zakon?
Ob boju proti prohibiciji konoplje se organizatorji Marihuana marša sprašujejo: »Posvetovalni referendum je bil izveden, volja državljanov je jasna, kje pa je novi zakon o konoplji?« Spomnimo, da sta lani poslanski skupini Gibanja Svoboda in Levice v državni zbor vložili najprej predlog zakona o uporabi konoplje za medicinske in znanstvene namene, nekaj mesecev kasneje pa še predlog zakona, ki bi omogočil uživanje konoplje in gojenje za osebno rabo.
Prvi zakon so sprejeli avgusta, novembra pa je bila z zakonom usklajena uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Kot so navedli pri poslanski skupini Levica, pa je podzakonski akt, torej pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za proizvodnjo, promet in posedovanje konoplje za znanstvene namene, v veljavi od letošnjega marca. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ima na voljo še leto dni za vzpostavitev centralne elektronske evidence. To sicer ne predstavlja omejitev pri pridobivanju dovoljenj, ker, kot pojasnjujejo pri Levici, imetniki dovoljenj vodijo lastne evidence, ki jih morajo na zahtevo JAZMP dati v vpogled.
Nekoliko več zapletov je prinesel predlog zakona o omejeni osebni rabi konoplje. Kot smo poročali, je ministrstvo za zdravje predlog zakona poslalo v postopek notifikacije pri evropski komisiji, sledil je trimesečni moratorij. V tem času je komisija ocenila, da predlog ni skladen s pravili EU, in moratorij podaljšala še za tri mesece, do 2. februarja 2026. Predlagatelji so morali zakon v tem času ustrezno popraviti ter o ukrepih obvestiti komisijo in se z njo uskladiti. Poslanka Gibanja Svoboda Sara Žibrat je takrat napovedala, da bodo postopek nadaljevali, ob tem pa predvidela več popravkov.
»Ker gre za poslanski zakon iz prejšnjega sklica državnega zbora, katerega obravnava ni bila končana, se je zakonodajni postopek z novim sklicem zaključil,« so pri Levici odgovorili na vprašanje o trenutnem stanju predlaganega zakona. Kot so dodali, si bodo še naprej prizadevali, da bi voljo ljudi, izraženo na referendumu, uveljavili še v tem mandatu. Prvotno besedilo zakona bi prilagodili komentarjem, ki jih je nanj podala evropska komisija.
Ob napovedanem Marihuana maršu v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni ponovno opozarjajo, da mora biti vsaka javna razprava o legalizaciji konoplje in njenih vplivih na družbo utemeljena na znanstvenih dokazih »glede na dolgoročne učinke na javno zdravje, zlasti zdravje mladih«. Kot so pojasnili, pri legalizaciji konoplje ne gre zgolj za vprašanje individualne svobode, temveč kompleksno javnozdravstveno odločitev z vplivom na celotno populacijo.