Socialni demokrati so se na kongresu sestali, da bi izvolili novo vodstvo, ki bo popeljalo stranko na lokalne in evropske volitve. Dejan Židan je na tokratnem kongresu dobil že drugi mandat za vodenje stranke, ki jo je prevzel pred štirimi leti, ko je SD osvojila manj kot šest odstotno podporo na parlamentarnih volitvah. Čeprav so v SD pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami izražali visoke cilje, kazali so ambicije po prevzemu odgovornosti vodenja vlade, so osvojili slabih 10 odstotkov oziroma dobrih 88.000 volivcev, kar je po besedah Židana za 70 odstotkov več kot pred štirimi leti. To je rezultat, ki so se ga kljub večjim ambicijam razveselili, Židan pa si je pridobil tolikšno mero zaupanja, da ni dobil protikandidata.
Tanja Fajon drugi človek SD
Na volitvah za podpredsednike SD se je izkazalo, da uživa Tanja Fajon veliko zaupanje, saj je bila med tremi kandidatkami za dve podpredsedniški mesti, ki so namenjeni ženskam, izvoljena že po prvem krogu. V drugi krog sta se uvrstili Andreja Katič (ministrica za pravosodje) in Martina Vuk (državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo). V drugem krogu je zmagala ministrica. Kvoto dveh podpredsedniških mest, ki pripadata moškim, sta zasedla poslanec SD Matjaž Nemec in Jernej Pikalo (minister za šolstvo), več kandidatov niti ni bilo. V SD so se odločili povečati število podpredsedniških mest z argumentom, da se želijo na ta način približati ljudem na lokalni ravni. Gre za izraz želje, da bi bili v prihodnjem mandatu bližje ljudem. Dejan Levanič ostaja glavni tajnik stranke.
Stop politiki sovraštva
Dejan Židan na kongresu ni tratil časa z velikimi besedami. Dejal je, da niso stranka za en projekt, ampak da »znajo teči na dolge proge.« Kljub drugemu mandatu je poudaril, da SD ne bo nikoli stranka enega človeka. Socialni demokrati dokazujejo, je dejal prvak stranke, ki ne gledajo zgolj na svoj interes, ampak v pravem duhu domoljubja znajo postaviti interese države na prvo mesto, »nastavili smo svoj hrbet in pokazali pogum,« ter vstopili v manjšinsko vlado. Za razliko od nekaterih drugih strank, ki jim je zmanjkalo poguma, je dodal Židan, pri čemer je jasno, da je imel v mislih stranko Levico. »Hrbet so nastavili« tudi zato, je pojasnil, ker imajo Slovenijo preveč radi, da bi ji privoščili desno radikalno stranko. »Politika, ki temelji na sovraštvu, izključevanju, da je laž dovoljeno politično sredstvo, ne bo nikoli naša politika,« je dejal Židan.
Odpravimo družbeno neenakost
O dosežkih v vladi Mira Cerarja, kjer je imela stranka SD manjšo vlogo, je Židan dejal, da so uspeli ohraniti socialno državo, zvišali so minimalno plačo in ohranili stabilen pokojninski sistem. In kako naprej? SD je v novi vladi prevzela tri ministrstva (kulturo, šolstvo, pravosodje), ki po besedah predsednika SD predstavljajo vrednotni temelj Slovenije. »Preko teh resorjev nam je bila dana priložnost, da uresničimo temelje naših prizadevanj: odprava družbene neenakosti, še posebej v pravosodju, nov zagon kulture in vseh njenih ustvarjalnih moči ter napredno javno šolstvo, za več znanja in inovativnega razvoja Slovenije,« je v nagovoru poudaril Židan.
Za povezovanje naprednih sil v evropskem kontekstu
V SD posebno pozornost posvečajo ne le lokalnim, ampak tudi evropskim volitvam. Evroposlanka Tanja Fajon je pojasnila, da se Evropa nahaja na pomembnem križišču, ali bo krenila po poti nestrpnega populizma, ali socialno čuteče in strpne demokracije. V tem kontekstu bodo morali po njenem začeti povezovati vse progresivne evropske sile, tako na levici kot na sredini. Zaradi tega so tudi sprejeli deklaracijo o solidarni Evropski uniji in za njene ljudi. »Socialna demokracija nosi zgodovinsko odgovornost, da obudi in vodi sodelovanje vseh naprednih sil v politiki in civilni družbi, ki bodo Evropsko unijo še naprej razvijale kot svobodno, pravično in solidarno skupnost,« je ob tej priliki izjavil Židan.
Kako odgovoriti na izziv Levice?
Ko so besedo dobili še delegati socialnih demokratov, je bilo iz lokalnih vrst slišati opozorila, da je stranka SD premalo ideološko profilirana, da jo volivci še vedno dojemajo kot preveč sredinsko stranko, kar je bila posledica politika Židanovega predhodnika Boruta Pahorja. Nekateri delegati so opozorili, da si želijo več vsebinskih smernic, da bi bile bolj levo usmerjene. Iz razprave je bilo mogoče ugotoviti, da bi bil pravi uspeh stranke, če bi na volitvah dosegla rezultat od 15 do 20 odstotkov. Nekateri delegati so opozarjali na vzpon stranke Levice, kar v SD razumejo kot neposredno kritiko njihove stranke.
Na vprašanja o Levici se je odzval tudi Dejan Židan, ki je dejal, da je to stranka, ki bo, kot kažejo tudi izkušnje drugod po Evropi, še dolgo delovala. »Premik SD proti sredini je bila napaka. Socialni demokrati nismo sredinska ali liberalna stranka, smo stranka, ki temelji na solidarnosti, na zaščiti tistih, ki jim je težko, ob tem pa smo tudi stranka, ki razume, da potrebujemo močno gospodarstvo. Počasi se vračamo na bolj levi pol. Stranka Levica ima prihodnost, če bo dobro delala, moja naloga pa je, da se naučimo sodelovati in kako si zaupati,« je dejal Židan.
Tovariš Židan in gospod Mesec
In kako odgovarja na dilemo, kdo je bolj pristen levičar: predsednik SD Dejan Židan ali koordinator Levice Luka Mesec? »Gospoda Luko Mesca ne mislim ocenjevati, jaz pa sem v vsakem primeru levičar,« je odgovoril Židan. Zanimivo pri tem je, da je Židan, potem ko so se na kongresu SD ves čas naslavljali s tovariš ali tovarišica, koordinatorja stranke, ki jo nekateri na desnici označujejo za skrajno levico, Mesca naslovil z gospod.
Preberite še komentar Socialna demokracija: Konsolidirani, a brez vizije in strasti
