Ljubljana je na parlamentarnih volitvah 2026 znova potrdila svojo levosredinsko usmeritev, a hkrati razkrila precej bolj odprto in notranje razdeljeno politično sliko, kot jo pogosto pripisujemo prestolnici. Podatki Državne volilne komisije (DVK) kažejo, da Ljubljana ni bila le največji volilni bazen, temveč tudi prostor neposrednega soočenja političnih težkokategornikov. V prestolnici so kandidirali predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik vlade Robert Golob ter vodilna predstavnika Levice Luka Mesec in Asta Vrečko, na drugi strani pa tudi predstavnica SDS, med mladimi izredno popularna spletna vplivnica Karin Planinšek. Ob njih so nastopili še številni prepoznavni kandidati: Mojca Šetinc Pašek (SD), Jasmin Feratović (Pirati), Miha Kordiš (Mi, socialisti!) in Vladimir Prebilič (Prerod). Volitve v Ljubljani so bile tako tudi merjenje politične teže posameznikov in hkrati preizkus, kako trdna so razmerja med strankami.
Mestno jedro: Levica tik za Svobodo
Najbolj izrazito levosredinsko sliko še vedno najdemo v mestnem jedru, kjer se politična razmerja ne lomijo več zgolj med levico in desnico, temveč vse bolj tudi znotraj samega levega prostora. V volilnem okraju Ljubljana Center je Urška Klakočar Zupančič dosegla 30,13 odstotka, takoj za njo pa Luka Mesec 19,67 odstotka, medtem ko je spletna vplivnica Karin Planinšek (SDS) zbrala 16,55 odstotka. Sledijo Demokrati, SD, NSi-SLS-Fokus s šestimi odstotki.
V osrčju prestolnice SDS, pričakovano, tako ni neposredna izzivalka oblasti. Njena podpora ostaja stabilna, a omejena, saj jo na drugo mesto potiska Levica, ki nagovarja bolj jasno profilirano urbano volilno bazo. Politični konflikt se tako premika z osi levo–desno na znotrajlevosredinsko tekmovanje za iste volilce.
Podoben vzorec se ponavlja v Šiški. V Šiški 1 je Svoboda dosegla 32,51 odstotka, Levica 16,54 odstotka, SDS pa 15,71 odstotka. Razlike med drugo in tretjo stranko so minimalne, vendar konsistentne: Levica praviloma ohranja prednost pred SDS, ki ostaja ujeta na tretjem mestu.
To razmerje razkriva pomembno strukturno omejitev SDS v Ljubljani. Čeprav dosega več kot 15 odstotkov in s tem potrjuje trdno volilno jedro, ji to ne zadošča za politično pobudo. Njena podpora je stabilna, a težko razširljiva v urbanem okolju. Na drugi strani Levica utrjuje svojo vlogo druge sile, vendar za Svobodo še vedno občutno zaostaja.
Obrobje: prostor prebojev SDS
Če mestno jedro Ljubljane deluje kot prostor, kjer se politična konkurenca odvija predvsem znotraj levosredinskega pola, je slika na obrobju bistveno drugačna. Najbolj nazoren primer tega so okraji Vič - Rudnik, kjer se politična slika skoraj popolnoma razdeli. V Vič - Rudnik 1 je Alenka Jeraj (SDS) dosegla 28,44 odstotka, Jure Leben (Svoboda) pa 26,84 odstotka. Podobno v okraju Vič - Rudnik 4, kjer je Aleš Hojs (SDS) zbral 29,97 odstotka, Svoboda pa 24,81 odstotka.
A že nekaj kilometrov stran se slika obrne. V Vič - Rudnik 2 Svoboda doseže 31,94 odstotka, SDS pa pade na 20,54 odstotka. V Vič - Rudnik 3 je razlika še izrazitejša: Svoboda (Tamara Vonta) doseže 32,74 odstotka, SDS (Zvone Čadež) pa 18,86 odstotka. Takšna nihanja jasno kažejo, da politična geografija Ljubljane ni enotna, temveč razbita na manjše, med seboj precej različne mikroprostore.
To razdrobljenost še poglablja razpršenost glasov za tretje in četrte stranke. Levica tu redko preseže deset odstotkov, SD se giblje okoli šestih, podobno Demokrati in NSi-SLS-Fokus. Resnica pa v posameznih okrajih preseže tudi šest odstotkov. Posledica je jasna: levosredinski glasovi se ne konsolidirajo, temveč razpršijo.
Podoben vzorec se ponovi v Mostah, kjer Svoboda sicer dosega najvišje rezultate v mestu – v Moste - Polje 2 Lenart Žavbi prejme kar 38,87 odstotka, v Moste - Polje 3 pa Martin Premk 34,95 odstotka –, vendar SDS hkrati ohranja stabilno drugo mesto (15,10 odstotka oziroma 19,33 odstotka). Ključna razlika pa ni med prvo in drugo stranko, temveč v tem, kako razdeljeni so preostali glasovi.
Levica v Mostah praviloma ostaja pod desetimi odstotki, Socialni demokrati okoli šestih, podobno Demokrati in NSi. Resnica pa v nekaterih okoljih preseže tudi šest odstotkov, kar dodatno drobi politični prostor.
Tudi Bežigrad, ki na prvi pogled deluje kot stabilno urbano okolje, razkriva podobno dinamiko. Robert Golob je v okraju Bežigrad 1 dosegel 33,54 odstotka, v okraju Bežigrad 2 pa Svoboda prejme 33,83 odstotka, vendar SDS ostaja trdna druga sila (20,25 odstotka in 16,27 odstotka), Levica pa stabilno tretja (do 14,75 odstotka).
V Ljubljani nižja udeležba kot leta 2022
Na ravni volilnih enot je Gibanje Svoboda ohranilo prvo mesto in zmagalo z zelo podobnim rezultatom v obeh delih mesta: 29,11 odstotka v Ljubljani Center in 29,17 odstotka v Ljubljani Bežigrad. SDS je sledila s 23,61 odstotka oziroma 25,92 odstotka, kar pomeni, da razlika med prvima dvema strankama ostaja razmeroma majhna.
Pri tem je pomemben še en podatek: volilna udeležba je bila v Ljubljani opazno nižja kot na volitvah leta 2022. V volilnem okraju Bežigrad 2 je bila nižja za osem odstotnih točk (64,8 odstotka proti 72,4 odstotka), v Ljubljani Center za sedem odstotnih točk (58,6 proti 65,1 odstotka). V okrajih Šiška 1 in Bežigrad 1 je padla za približno pet odstotnih točk, v Mostah (Moste - Polje 2 in 3) pa za približno štiri. Pravzaprav je bila udeležba nižja v vseh ljubljanskih okrajih. Volilna udeležba pa odloča o volilnih rezultatih.