Samoplačniki ob dolgovih pri prispevkih ne bodo več prejemali opominov. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so napovedali izdajanje odločb, ko skupni dolg – glavnica in obresti – preseže 10 evrov.
»Sprememba bo vplivala na vse samoplačnike, ki svojih prispevkov ne poravnajo pravočasno,« so napovedali. Z opustitvijo vmesnega opomina želijo posameznika čim prej jasno seznaniti z obstojem dolga in morebitnimi posledicami neplačila, navajajo. S tem skušajo omogočiti hitrejše urejanje statusa oziroma preprečiti zadržanje pravic, ki lahko doleti dolžnike, so poudarili. Za izdajo opominov je že doslej mnogokrat poskrbela Finančna uprava Republike Slovenije (Furs), ki lahko pred nadaljnjimi postopki izterjave dolžniku omogoči dodatno možnost prostovoljne poravnave dolga brez dodatnih stroškov, so spomnili.
Zadržanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja samoplačnikom, med katerimi so na primer samostojni podjetniki, grozi na točki, ko skupni dolg neplačanih prispevkov preseže 8 odstotkov povprečne letne plače za minulo leto. Od letošnjega 1. marca gre za 202,88 evra. Samoplačnika to ne sme doleteti prej kot 30 dni po pisnem obvestilu ZZZS o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila dolga.
Posamezniki lahko brez seganja v žepe v času, ko so njihove pravice zadržane, v javnem zdravstvu dostopajo le do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja. To med drugim vključuje oskrbo ran ter preprečevanje nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni. Predvideno je tudi preprečevanje poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij. Storitve, ki presegajo nujno pomoč in nujno zdravljenje, morajo neredni plačniki z zadržanimi pravicami ne glede na svoj finančni položaj plačati sami. Ko dolgove poravnajo in omenjene sankcije ni več, lahko računajo na povrnitev stroškov tovrstnega samoplačništva.
Pozivi k odpravi nevarne sankcije
Na zadnji dan lanskega leta je imelo 8443 ljudi zadržane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi je bilo 4238 takih, ki so bili v tem položaju več kot eno leto. Leto prej je imelo 10.381 ljudi zadržane pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, med njimi 4837 več kot devet mesecev (zaradi zakonskih sprememb, ki so vplivale na te postopke, podatka za več kot eno leto v tem primeru ni).
Na tovrstno kaznovanje dolžnikov že leta letijo ostre kritike. Kot smo poročali v minulih letih, so dolžniki po opažanju zdravstvenih delavcev ob poslabšanju zdravja večkrat odlašali z iskanjem pomoči. Odpravi instituta zadržanja pravic so že dlje časa naklonjeni na ZZZS. S tako potezo bi zagotovili univerzalnost in dostopnost pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse zavarovance, so se zavzeli ob lanski obravnavi predloga novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ta ni bila sprejeta). Zadržanje pravic povzroča nesorazmerno hude posledice, so svarili, dolžniki pa so že vključeni tudi v postopke davčne izterjave neplačanih prispevkov pri Fursu.
K ukinitvi zadržanja pravic dolžnikov so lani pozvali tudi v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Trenutna ureditev pomeni nesorazmeren poseg v pravico do zdravstvenega varstva, so sporočili, v številnih primerih pa pomeni tudi resno grožnjo za zdravje in življenje. Neplačani prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje so po besedah predsednice zveze Štefanije Lukič Zlobec mnogokrat posledica socialnih ali ekonomskih okoliščin. V Zvezi organizacij pacientov so spomnili na posebno pereče posledice omejevanja dostopa v primerih, ko zavarovanci potrebujejo nujne operacije. Finančna uprava ima po njihovi oceni na voljo učinkovitejše in bolj primerne mehanizme za izterjavo neporavnanih obveznosti.
