V tretjem poskusu bo predsednik republike Borut Pahor najbrž le imenoval namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije (KPK). To bo najverjetneje postal Simon Savski, univerzitetni diplomiran pravnik, ki je bil zadnja tri leta zaposlen na ministrstvu za pravosodje kot svetovalec za varnost pravosodnih organov in druge naloge. Pred tem je bil sekretar na direktoratu za pravosodno upravo, v minulem desetletju pa je delal na direktoratu za državno tožilstvo ter direktoratu za policijo. Svojo kariero je začel kot policist, napoten je bil tudi na mirovno misijo v BiH. »Kar nekaj izkušenj imam s poskusi podkupovanja in menim, da sem s svojo visoko stopnjo integritete dokazal, da bom lahko uspešno deloval v tem organu,« je na svoji predstavitvi izpostavil Savski.
Popravljanje okrnjenega ugleda
Na tretji ponovljeni razpis se je prijavilo osem kandidatov, izbirna komisija jih je pet ocenila kot primerne (ena kandidatka je vlogo umaknila). Savski, ki je bil ocenjen najboljše, namerava dvigniti precej okrnjeni ugled komisije, ki jo vodi Boris Štefanec. »Potrebna je bistveno višja raven transparentnosti in sodelovanja z javnostjo, da bo ta dobila občutek, da komisija opravlja svoje delo,« je rekel. »Nisem pristaš represije, mislim, da je informiranje ključnega pomena,« je dodal. Predsednik Pahor bo njegovo imenovanje najbrž podpisal v začetku naslednjega tedna. S tem bo tričlanski senat KPK spet popolnjen.
Savski na KPK prihaja v času, ko se področnemu zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije obetajo prve večje spremembe. V začetku meseca je vlada potrdila predlog novele zakona, s katero, tako je prepričana ministrica Andreja Katič, bo lahko KPK bolj učinkovito delovala, njene člane pa bo mogoče tudi predčasno razrešiti.
Osebnostno primerni kandidati
Predlog novele konkretneje opredeljuje pogoje za imenovanje funkcionarjev KPK, ki bodo morali poslej izpolnjevati tudi pogoj »osebnostne primernosti«. Savski bo morda zadnji kandidat, ki ga je v imenovanje predsedniku predlagala izbirna komisija. Predsednik lahko zdaj člane senata KPK imenuje zgolj izmed kandidatov, ki jih kot primerne oceni izbirna komisija. Novela zakona namesto izbirne uvaja kandidacijsko komisijo, ki bo preverila izpolnjevanje pogojev kandidatov, dokončno izbiro pa prepustila predsedniku države. Predlog novele med drugim širi tako krog zavezancev glede prepovedi nasprotja interesov kot zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Za funkcionarje, ki zasedajo najbolj odgovorne položaje, določa spletno objavo podatkov o spremembah premoženjskega stanja. V KPK pravijo, da predlog le deloma upošteva njihove pripombe, v nevladni organizaciji Transparency International so mu naklonjeni, služba vlade za zakonodajo pa ima vrsto pripomb. Na primer, med »družinske člane« bi po novem sodile tudi osebe, ki bivajo na istem naslovu, kar je preširoko.
