Med marčevsko javnomnenjsko anketo Vox populi, katere rezultate smo objavili včeraj, smo anketirance prosili tudi, naj nam zaupajo, katero stranko so volili na predčasnih parlamentarnih volitvah leta 2014. Prejete odgovore smo nato križali z odgovori o njihovih današnjih volilnih namerah in prišli do zgovornih podatkov o selitvah glasov med političnimi strankami.
SMC in Združena levica sta na volitvah pred štirimi leti nastopili kot novi stranki z novimi obrazi. Danes je po anketnih podatkih SMC ostala zvesta le petina volilcev, ki so za to stranko glasovali leta 2014. Skoraj četrtina njenih nekdanjih volilcev bi letos glasovala za Listo Marjana Šarca (LMŠ), daleč največji delež nekdanjih volilcev Cerarjeve stranke pa je trenutno neopredeljenih (28 odstotkov).
»Modernisti« niso osamljen primer tolikšnih selitev volilcev, saj je večina nekdanjih volilcev ušla tudi Levici (leta 2014 Združena levica). Za to stranko bi tako danes glasovala le četrtina tistih izpred štirih let, enak delež nekdanjih volilcev Levice pa zdaj zatrjuje, da se prihodnjih volitev sploh ne bodo udeležili. In še: skoraj ena tretjina privržencev nekdanje Združene levice iz leta 2014 se je medtem preselila med neopredeljene.
Nova stranka oziroma novi obraz letošnjih parlamentarnih volitev bo torej Lista Marjana Šarca. Kar 49 odstotkov vse njene trenutne volilne podpore prispevajo nekdanji volilci SMC, deset odstotkov podpore prejme od nekdanjih volilcev SDS, dvanajst odstotkov od volilcev, ki se ne spomnijo, za koga so glasovali pred štirimi leti, prav toliko od državljanov, ki izjavljajo, da se volitev pred štirimi leti niso udeležili, in šest odstotkov od nekdanjih volilcev SD. Politični profil njenih podpornikov torej nikakor ni enoznačen.
Del volilcev se sicer vedno seli od ene k drugi stranki (praviloma znotraj istega političnega bloka), vendar pa tako imenovane stare oziroma klasične politične stranke ne beležijo tolikšnih prebegov kot nove politične formacije. Že omenjena anketa je pokazala, da ima med sedanjimi parlamentarnimi strankami najbolj zveste volilce Nova Slovenija (NSi), saj je 70 odstotkov volilcev, njenih današnjih podpornikov za njo glasovalo tudi pred štirimi leti. Zvesto volilno bazo ima tudi Slovenska demokratska stranka (SDS), ki z zadnjih volitev ohranja dve tretjini svojih volilcev; ob tem podatki kažejo, da je 10 odstotkov njenih nekdanjih volilcev prestopilo k LMŠ, nadaljnjih 10 odstotkov pa se je zateklo med neopredeljene. Socialdemokratom je v minulih štirih letih uspelo ohraniti 50-odstotno zvestobo; skupaj dobrih 10 odstotkov glasov iz leta 2014 so izgubili, ker toliko njihovih nekdanjih volilcev napoveduje, da bodo to pot glasovali za Levico oziroma LMŠ, največ, 28 odstotkov volilcev socialdemokratov na volitvah 2014 pa je danes neopredeljenih.
Mladi volilci niso nujno prednost
Včeraj objavljeni podatki o volilnih namerah kažejo, da ima Šarčeva stranka dva neposredna volilna tekmeca oziroma tekmeca za zmago na volitvah: z njo domala izenačene socialdemokrate in SDS, ki ji je tik ta petami. LMŠ ima v primerjavi s tema dvema strankama najmanjši delež najstarejših volilcev, to je tistih, ki so stari 61 let ali več. Takih je med volilci LMŠ 44 odstotkov, med volilci SD in SDS pa 57 odstotkov. Po drugi strani ima stranka, če jo primerjamo s SD, SDS in SMC, skupno največ privržencev v prvih dveh starostnih skupinah (do 30 oziroma do 45 let). Podatek je za stranko spodbuden, a hkrati je tudi kočljiv, saj se mlajši volilni upravičenci redkeje udeležujejo volitev kot starejši. Lista Marjana Šarca je sicer pretežno moška stranka – 70 odstotkov njenih volilcev je tega spola. Stranka ima v primerjavi z izobrazbeno strukturo volilcev drugih parlamentarnih strank relativno največ volilcev s poklicno (23 odstotkov) in volilcev s srednješolsko izobrazbo (42 odstotkov), glede na to, da tri četrtine njenih volilnih privržencev živi na podeželju, pa jo lahko označimo za podeželsko stranko.
Med obstoječimi parlamentarnimi strankami ima sicer izrazito ruralno volilno telo NSi – 90 odstotkov njenih volilcev živi na podeželju. Takoj za Novo Slovenijo in LMŠ pa je po tipu naselja, v katerem živijo volilci, po zadnjih anketnih podatkih Ninamedie že SMC. Stranki, ki je na višku svoje moči leta 2014 veljala za stranko urbaniziranega srednjega sloja, potem pa je začela zlagoma izgubljati volilno podporo, se ta preobrazbeni proces pozna v strukturi njenega sedanjega volilnega telesa: dve tretjini njenih aktualnih volilcev živi na podeželju, tri četrtine volilcev te (nekoč »profesorske«) stranke pa ima osnovnošolsko, poklicno ali srednješolsko izobrazbo. Razmerje med njenimi volilci in volilkami znaša 2/3:1/3 v korist moških.
Sledi popravljanje demografije
Spolna zastopanost volilcev SDS je bolj uravnotežena, ima pa tudi SDS dve tretjini volilcev na podeželju. V primerjavi s SMC imajo demokrati nekoliko več volilcev z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo in precej manj volilcev z višje- in visokošolsko izobrazbo.
Če bi za SMC tokrat glasovali predvsem moški, med podporniki socialdemokratov opazno prevladujejo ženske; njihovi volilci so enakomerno razporejeni med mesti in podeželjem, ena tretjina pa jih ima višje- ali visokošolsko izobrazbo. Večina volilcev socialdemokratov je starejših od 60 let, enako pa velja tudi za volilce SDS in SMC (in kajpada za DeSUS, ki ima domala vse volilce v tej najvišji starostni skupini). Največji delež najmlajših volilcev, to je takih do 30 let, ima Levica (27 odstotkov), ki ima med vsemi parlamentarnimi strankami tudi najmanjši delež najstarejših volilcev (41 odstotkov). Več kot polovica volilnih podpornikov Levice ima višjo ali visoko izobrazbo, na podeželju jih živi dobra polovica, med njimi pa je kar 70 odstotkov žensk.
Podatki seveda navajajo demografske značilnosti volilnih privržencev posameznih strank pred začetkom volilne kampanje. Stranke si bodo med njo ravno zaradi takih podatkov še posebej prizadevale nagovoriti tiste skupine prebivalstva oziroma volilnih upravičencev, o katerih bodo ocenile, da so med njimi trenutno prešibko zastopane in da lahko od njih pridobijo še dodatne volilne glasove. Demografska slika volilnih bazenov strank do volitev lahko zato doživi še nekaj sprememb.
