Komisija za etiko in integriteto, ki deluje v okviru sodnega sveta, je sprejela dve načelni mnenji, s katerima se je kritično opredelila do ravnanja zdaj že nekdanjega predsednika ljubljanskega višjega sodišča Antona Panjana zaradi predavanj mladim pravnikom, v treh primerih tudi med bolniškim dopustom.
Ravnanje Panjana je komisiji za etiko naznanil sam sodni svet, ki ga je zmotilo, da je tedaj še kot predsednik višjega sodišča za podjetje Miniatures predaval v okviru seminarja, na katerem se mladi pravniki izobražujejo za pravniški državni izpit (PDI). Sodniki sicer poleg svojega rednega dela ne smejo opravljati drugih pridobitnih dejavnosti, lahko pa opravljajo (tudi za plačilo) pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali podobna dela v pravni stroki.
V preteklosti ni bilo sporno
Panjan je za Dnevnik že lani jeseni pojasnil, da seminarje skupaj s kolegico izvaja že 15 let, pred desetimi leti pa je komisiji za etiko zaradi nekaterih očitkov v javnosti sam podal predlog, naj se opredeli do sodelovanja sodnikov pri izobraževanju kandidatov za pravniški državni izpit. Komisija za etiko je tedaj sprejela mnenje, da takšno udejstvovanje sodnikov v prostem času ni v nasprotju s sodniško etiko, če sodnik, ki izobraževanje izvaja po avtorski pogodbi prek podjetja v zasebni lasti, ni član izpitne komisije pravniškega državnega izpita. Panjan, ki je bil takrat že predsednik višjega sodišča, v komisijah nikoli ni sodeloval, zato se mu je zdelo nenavadno, da se mora komisija še enkrat opredeliti do istega (ali vsaj podobnega) vprašanja.
Kljub temu pa se je komisija za etiko tokrat dodatno opredelila prav do vprašanja, ali lahko pri izobraževanju kandidatov za PDI sodelujejo predsedniki višjih sodišč, in nazadnje sklenila, da ne oziroma da gre za ravnanje, ki ni v skladu s kodeksom sodniške etike (z načeli predanosti in združljivosti oziroma nezdružljivosti). Pri tem so v komisiji za etiko poudarili, da je položaj predsednikov višjega sodišča poseben, saj skrbijo za organizacijo sodniškega pripravništva.
»Prav zaradi takšne svoje vloge naj bo predsednik višjega sodišča v celoti predan uspešni izvedbi sodniškega pripravništva. To pa z etičnega vidika ni združljivo z zunajsodnim izobraževanjem kandidatov za pravniški državni izpit, ki se izvaja na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo. Okoliščina, da predsednik višjega sodišča v okviru zasebnega podjetja dodatno izobražuje kandidate za pravniški državni izpit, lahko ustvarja videz, da ni popolnoma predan uspešni izvedbi sodniškega pripravništva v skladu z zakonom,« so sklenili pri komisiji za etiko, kjer so se posebej opredelili še do dodatne okoliščine, da je bil Panjan maja lani v sklopu seminarja dejaven tudi v času bolniškega dopusta.
Kot nam je pojasnil, je šlo za obdobje po operativnem posegu, ko je za tri udeležence seminarja opravil krajše, približno med 10 in 20 minut dolge konzultacije prek spleta, plačilu pa se je, prav zato, ker je bil tedaj na bolniškem dopustu, tudi odrekel.
Vtis, da je zaslužek pomembnejši
Komisija za etiko je tudi v tem ravnanju ugotovila kršitev sodniške etike (načel predanosti in ugleda). Čeprav za konzultacije ni prejel plačila, je komisija poudarila, da je šlo za tako imenovano »zunajsodno odplačno delo«. »Sodnik je v pogodbenem razmerju z osebo na trgu in za opravljeno delo prejme plačilo. Na odplačno naravo tovrstnega dela ne vplivajo čas prejema plačila, morebitno zmanjšanje ali naknadna odpoved plačilu. Tako je odplačno delo vsako delo, ki je opravljeno za gospodarski subjekt na trgu, čeprav sam sodnik zanj ni prejel plačila,« so v načelnem mnenju zapisali pri komisiji za etiko in dodali: »Sodnik, ki iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za sojenje, ne more biti sposoben za zasebno odplačno delo, saj je to v nasprotju z zahtevano predanostjo (vsaj videzom te) sodniški funkciji. Ustvari se vtis, da je ta zanj manj pomembna kot pa zaslužek.« Nekdanji predsednik ljubljanskega višjega sodišča je sicer pojasnil, da je med bolniškim dopustom opravil tudi pogovor prek spleta s člani sodnotožilskega sveta BiH in s člani organizacijskega odbora srečanja predsednikov višjih sodišč EU, komuniciral s podpredsednicama in direktorjem ljubljanskega višjega sodišča ter se nekajkrat tudi za krajši čas zglasil na sodišču.
Panjan, ki po izteku predsedniške funkcije ni ponovno kandidiral za predsednika višjega sodišča v Ljubljani, ostaja pa višji sodnik, s komisijo za etiko za zdaj javno ne želi polemizirati. Pravi pa, da je razočaran, »ker je komisija popolnoma ignorirala predloženo prejšnje mnenje komisije za etiko in druge dokaze o aktivnosti in prizadevanjih višjega sodišča v Ljubljani prav na področju sodniškega pripravništva«.