Starši osnovnošolcev vsako leto avgusta in septembra ugotavljajo, da je javna šola resda brezplačna, a so stroški šolanja otrok vendarle precejšnji. V desetih mesecih šolskega leta se seštevajo stroški za delovne zvezke, potrebščine in gradivo, prehrano v šoli ter različne dejavnosti, kot so plavalni tečaji, ekskurzije in šole v naravi. »Okrog 1224 evrov na leto,« je izračunala mama petošolca iz Šiške v Ljubljani, ki smo jo prosili za pregled predvidenih izdatkov za njenega sina. »Nabere se za eno plačo stroškov. Ni malo.« Na spletnih forumih je mogoče najti podobne zapise. »Mesečna položnica znaša okrog sto evrov. Poleg hrane je namreč vedno še kakšna malenkost, vstopnine in prevozi za športne, kulturne, tehnične dneve, in pa na več mesecev razdeljen strošek šole v naravi,« je sporočil eden od staršev.
Starši pri tem ugotavljajo, da je šola sicer cenejša od vrtca, vendar nikakor ni poceni. »Pomislila sem, kako si šolanje privoščijo tisti, ki imajo minimalno plačo,« se je vprašala mama petošolca. »Naša šola subvencionira tudi šolo v naravi in prehrano. Mogoče je potem malo lažje. Sicer pa imamo še šolski sklad, v katerega nakazujemo prostovoljne prispevke. Tega nisem vštela. Meni se zdijo še največji udarec vsako leto delovni zvezki. To je biznis brez primere,« je dodala.
Cene delovnih zvezkov, ki jih šolarji uporabljajo pri različnih predmetih, so v nekaterih primerih res lahko precej visoke. Cene posameznih delovnih zvezkov se sicer ne razlikujejo zelo, znašajo od 10 do 15 evrov. Koliko delovnih zvezkov bodo učenci uporabljali in za katere predmete, pa je odvisno od posamezne šole. veza aktivov svetov staršev Slovenije je v letošnji raziskavi, izvedeni na vzorcu okrog četrtine slovenskih osnovnih šol, ugotovila, da starši za delovne zvezke v povprečju plačajo od 33 do 91,50 evra na leto. Zneski, ki so jih zabeležili, sicer variirajo od nič pa do 150 evrov.
Delovni zvezki belijo lase
K doslej navedenim stroškom morajo starši prišteti še zneske za razne delovne liste ali za fotokopiranje gradiva, za zvezke, svinčnike, lepila, nalivnike, ravnila, šestila, športne copate, torbe. Vsak mesec plačujejo položnice za malice, kosila in nekateri tudi za zajtrke. V naslednjem »sklopu« stroškov so plačila prevozov na športne dneve in včasih tudi plačilo za zunanjo organizacijo športnega dne (denimo skokov na miniaturni smučarski skakalnici), plačila prevozov in vstopnin na kulturnih, tehniških, naravoslovnih dnevih ter plačila ekskurzij, šol v naravi, večdnevnih taborov… Vsako leto v šole pride tudi fotograf in slika vse razrede. Kdor bi imel doma fotografijo s sošolci za spomin, jo mora plačati.
Tovrstni stroški se v štiristo petdesetih slovenskih šolah močno razlikujejo. Nekatere šole so organizacijsko ambiciozne in ponujajo otrokom množico dogodkov in dejavnosti, ki so všteti v redni (obvezni) pouk. »Cene ekskurzij se iz leta v leto spreminjajo, saj so odvisne od cene vstopnin. Pomembno je, koliko otrok se jih udeleži, od tega je odvisna cena avtobusa,« nam je pojasnila Petra Korošec, ravnateljica osnovne šole Venclja Perka Domžale. »Lahko da je na ekskurzijo prijavljen le en otrok več, pa presežemo število sedežev na avtobusu in je treba naročiti dodatni avtobus. S tem se cena ekskurzije kar precej poviša,« je navedla konkreten primer.
Precejšen strošek za starše so lahko šole v naravi. Iz podatkov ljubljanske osnovne šole Ledina je med drugim razvidno, da organizirajo šolo v naravi v vsakem razredu, od prvega do osmega. Stanejo med 75 in 120 evri, zimsko-smučarska v šestem razredu pa 240 evrov. V devetem razredu šole v naravi ni, a za devetošolce organizirajo izlet v Budimpešto, ki stane 80 evrov. Napovedanih je tudi nekaj ekskurzij, ki stanejo do 20 evrov. Podobno se dodatni stroški vrstijo, ko šole organizirajo športne in kulturne dneve.
Na osnovni šoli Antona Tomaža Linharta iz Radovljice bo izvedba treh kulturnih dni v osmem razredu starše stala blizu trideset evrov. Poleg tega bodo letos za osmošolce organizirali še ekskurzijo za 15 evrov ter dva športna dneva z možnostjo smučanja s predvideno ceno nekaj več kot 20 evrov za vsakega. Učenci, ki ne bodo smučali, bodo lahko izbrali drsanje ali pohod. Organizacija tovrstnih dogodkov je odvisna od okolja, v katerem deluje šola, ambicij učiteljev in staršev. Nekatere šole prirejajo tudi manj ekskurzij in smelih športnih dni, pri čemer so tudi stroški za starše nižji.
Socialna pomoč
Strošek šolanja okrog 1200 evrov na leto (100 do 120 evrov na vsak mesec šolskega leta) je okviren. Do izračuna smo prišli na podlagi pogovorov s starši in ob pregledovanju podatkov, ki so nam jih posredovale posamične šole. Znesek je izračunan brez upoštevanja morebitnih subvencij in sofinanciranj, ki pripadajo šolam oziroma staršem.
Iz dostopnih evidenc in v pogovorih s starši se je izkazalo, da so stroški za nižje razrede manjši, potem pa naraščajo. Na Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije trdijo, da so zneski vendarle nižji. »Zagotovo je v kakšnem konkretnem primeru – določena šola, določen razred – znesek 1200 evrov realen. Najdražji so zadnji trije razredi devetletke, tako lahko pridemo tudi do omenjenega zneska. Iz podatkov Statističnega urada RS iz leta 2014 pa izhaja, da povprečen prispevek slovenskih staršev za šolanje otroka vendarle znaša le okrog petsto evrov na leto,« nas je opozoril predsednik ZASSS Anton Meden. O tem smo iskali informacije tudi na statističnem uradu, vendar so nas tam opozorili, da urad stroške izračunava na podlagi različnih metodologij in pri tem ne zajema vseh stroškov, zato enoznačnega izračuna za vso državo ni mogoče podati. Država tako – podobno kot pri cenah paketov delovnih zvezkov – nima pregleda nad tem, koliko starše stane šolanje otroka.
Dejstvo je tudi, da socialno-ekonomsko šibki starši navedenih stroškov ne nosijo sami, nekaterih stroškov pa sploh nimajo. Določenim šolskim stroškom se lahko izognejo denimo tako, da otroka tisti dan (ali teden), ko poteka dražja dejavnost, ne pošljejo v šolo. Vendar to otroke vodi v še večjo socialno izključenost. Revnejši starši lahko zaprosijo tudi za subvencije ali oprostitev plačila stroškov. Za subvencije skrbijo država (ta sofinancira šolo v naravi) in centri za socialno delo, poleg njih pa tudi občine in različni drugi, tudi šolski skladi. »Za šolski sklad pridobivamo sredstva na več načinov – z dobrodelnimi prireditvami, zbiranjem papirja in zamaškov, prostovoljnimi prispevki staršev in donacijami. Letno na tak način za šolski sklad zberemo od 8000 do 12.000 evrov,« nam je sporočila ravnateljica Petra Korošec iz Domžal.
