Koliko nas staneta cenejši dizel in bencin

Koliko bo državo – in s tem davkoplačevalce – letos stala večina ukrepov, s katerimi vlada Janeza Janše blaži draginjo pogonskih goriv? Kako bo upad stroškov vplival na državni proračun? Dnevnik je za podrobnejša pojasnila in izračune povprašal na ministrstvu za finance. Ministrstvo, ki ga vodi Andrej Šircelj, je odgovorilo zgolj na manjšino zastavljenih vprašanj. Med drugim je izračunalo javnofinančni učinek znižanih trošarin.

V petih mesecih pobrali za 77 milijonov evrov trošarin manj

»Trošarine na bencin, dizel in plinsko olje za ogrevanje so se letos znižale šestkrat. Če trošarin ne bi spreminjali in bi ostale na enaki višini kot februarja, bi ob upoštevanju porabljenih količin od marca do julija 2026 pobrali za 77 milijonov evrov več trošarin,« navajajo na ministrstvu.

Ob tem poudarjajo, da izpada prihodkov ne morejo preprosto pripisati zgolj »naftni krizi«, saj na višino prihodkov iz naslova trošarin vplivajo tudi mednarodne cene, poraba, gospodarska aktivnost in vedenje potrošnikov. »Finančnega učinka za avgust in september še ne moremo oceniti, ker podatki o obračunanih trošarinah še niso na voljo,« so sporočili.

Medklic: če bi v hipotetičnem izračunu za ta dva meseca upoštevali povprečje za obdobje marec–julij, bi se skupni izpad trošarin povečal na 108 milijonov evrov, do konca leta pa bi pod istimi predpostavkami narasel na 154 milijonov evrov.

Vlada si prizadeva trošarine spustiti še nižje. Evropska komisija je prejšnji teden prikimala prošnji Slovenije, da začasno zniža trošarine na 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo pod najnižjo dovoljeno raven v zakonodaji EU. Predlog mora zdaj še potrditi Svet EU, v katerem so predstavniki članic zveze. Če bo Svet EU pritrdil predlogu komisije, bo lahko Slovenija za obdobje šestih mesecev od obvestila trošarine za 95-oktanski bencin, ki je trenutno pri 0,41759 evra na liter, znižala na najmanj 0,1395 evra na liter, trošarine za dizel pa bo s trenutnih 0,330 evra na liter smela spustiti na najmanj 0,105 evra na liter. Vlada je Bruselj za dovoljenje zaprosila poleti.

Zelena luč Bruslja nas utegne stati 250 milijonov evrov

Kolikšen bo javnofinančni učinek takšnega znižanja? Ministrstvo v odgovoru ni predstavilo konkretnejših izračunov. Namesto pristojnih so učinek ukrepa že simulirali v nevladni organizaciji Umanotera. Tam so ocenili, da bo novela, ki spušča trošarine pod meje, določene z evropsko direktivo, proračunske prihodke oklestila za dodatnih 250 milijonov evrov. »Prav tako bi rad še spomnil, da je vlada kljub visokim cenam nafte povišala marže trgovcem z dizelskim gorivom in bencinom, namesto da bi obdržala malo višje dohodke iz trošarin,« je s tem v zvezi dodal Jonas Sonnenschein iz Umanotere. »Ob takšnem zmanjševanju razpoložljivih sredstev se sprašujem, kako namerava vlada izboljšati odpornost Slovenije pred prihodnjo krizo fosilnih goriv, ki bo zagotovo prišla. Slovenija bi morala svoje ukrepe izvajati z vidika krepitve lastne odpornosti, zdaj sprejeti ukrepi pa nas pravzaprav delajo manj odporne.«

Finančno ministrstvo nas je nato preusmerilo na ministrstvo za infrastrukturo ter po potrebi na ministrstvo za okolje in prostor, ki ju vodita Jernej Vrtovec in Polona Rifelj. Okoljsko ministrstvo ni odgovorilo, pri Vrtovcu so odgovore pisali šest delovnih dni. Uvodoma poučijo, da omejevanje trgovskih marž ni neposredni strošek za državni proračun, ker je marža vključena v maloprodajno ceno goriva. Določene so z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in znašajo 11,5 centa na liter za motorni bencin, dizelsko gorivo in ekstra lahko kurilno olje.

»Višje ko so marže, višja je cena in manjša je količina prodaje goriv. To seveda pomeni, da so posledično nižji tudi prihodki iz naslova trošarine in DDV, kar negativno vpliva na državni proračun,« odgovor ministrstva komentira Sonnenschein. »Kako zelo se ta negativni učinek nazadnje izrazi, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov, med drugim od cen v sosednjih državah.«

Zaradi ukinitve obračunavanja prispevka URE za energetsko učinkovitost od 28. julija do 15. decembra 2026 bo Eko sklad izgubil približno osem milijonov evrov. »Izpad prihodkov trenutno ne vpliva na izvajanje javnih pozivov za nepovratna sredstva, ki poteka skladno s poslovnim in finančnim načrtom Eko sklada za leto 2026,« pomirjajo na infrastrukturnem ministrstvu. »Eko sklad nepovratna sredstva dodeljuje na podlagi zakona o učinkoviti rabi energije in programa podnebnega sklada. Izpad se bo predvidoma pokrival s sredstvi, zbranimi v prihodnjem letu, ob predpostavki ponovne uvedbe prispevka po 15. decembru 2026.« Ali se bo ta predpostavka udejanjila, v tem trenutku ni znano.

Nekdo bo moral pokriti finančni izpad Eko sklada

»Če Eko sklad zbere manj prihodkov s prispevkom URE, obenem pa namerava izvajati svoje programe kot predvideno, bo moral sredstva najti drugje, bodisi v državnem proračunu bodisi v podnebnem skladu. Izpad torej bo, vprašanje je samo, kako ga bodo pokrili,« komentira okoljski ekonomist.

Na vprašanje, kolikšen bo finančni učinek ukinitve dodatka za biokomponento, ki so ga uvedli 22. septembra, ministrstvo odgovarja, da ocenjeni neposredni prihranek znaša osem centov za liter dizelskega goriva, pri bencinu pa nima vpliva, ker je bila biokomponenta izločena iz modela izračuna regulirane cene.

Kolikšen bo skupni izpad prihodkov oziroma dodatni javnofinančni strošek zaradi vseh naštetih ukrepov v letošnjem letu? Kolikšen bi bil izpad oziroma strošek na letni ravni, če bi se ti ukrepi ohranili? Ministrstvo na vprašanje ne odgovori celovito, temveč izključno povzame finančne posledice ukrepov zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv. Ti znašajo nekaj več kot 36 milijonov evrov. Veliko večino, dobrih 29 milijonov evrov, zakon namenja za pomoč v sektorju cestnega prevoza blaga in potnikov, pomoč kmetijstvu bo stala 1,9 milijona evrov, za subvencije za pnevmatike namenja okroglih pet milijonov evrov.

Usodne posledice subvencioniranja udobja

»V državah, kot sta Nemčija in Nizozemska, so ohranili višje dajatve na CO₂, tudi trošarin niso spuščali pod minimum in niso ukinjali pomembnih subvencij, na primer za električna vozila,« najprej poudari okoljski ekonomist iz Umanotere. »S podobno politiko bi v Sloveniji imeli več fiskalnega prostora, da bi država še naprej sistematično izboljševala odpornost prebivalstva pred cenovnimi pretresi na trgu z naftnimi derivati. Naslednji šok zagotovo prihaja, trenutni še kar traja. Kratkoročno subvencioniranje udobnega statusa quo ima na srednji rok fatalne posledice.«

Vlada je s spremembo uredbe o obnovljivih virih energije v prometu znižala obveznosti dobaviteljev goriv glede letošnjega deleža obnovljivih virov energije (OVE) v prometnem sektorju s 13,8 na 10,0 odstotka. Glede na projekcije bo to zmanjšalo skupni delež OVE v bruto končni rabi energije v letošnjem letu za 0,92 odstotka skupnega deleža OVE.

Zgrešeni cilji nas bodo v prihodnje drago stali

Zaradi manjšega deleža OVE v prometu bo Slovenija letos zgrešila cilj 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi, zaradi česar bo morala nakupiti statistični prenos. Na infrastrukturnem ministrstvu ocenjujejo, da nas bo ta prenos stal med 28.000 in 112.000 evrov. »Tveganje ne obstaja samo za letošnje leto. Dlje ko zaostajamo, težje bo doseči 33-odstotni cilj za leto 2030, ko bo statistični prenos verjetno še dražji, ker je skupni EU-cilj ambicioznejši in znaša 45 odstotkov,« pravi Sonnenschein. »Drago bo!«

Niti ministrstvo za finance niti infrastrukturno ministrstvo nista odgovorili na vprašanje Dnevnika, koliko bodo vsi našteti ukrepi letos skupno stali državni proračun, Borzen in Eko sklad (neupoštevajoč učinek znižanja trošarin pod spodnjo evropsko mejo)? Če seštejemo sami: omejevanje cen pogonskih goriv in z njimi povezani ukrepi nas bodo letos stali dobrih 198 milijonov evrov.