Koliko nas stane vladno brzdanje cen pogonskih goriv?

Sklenjeno dvotedensko premirje in s tem povezano (začasno) odprtje Hormuške ožine sta nekoliko pomirila razmere na borzah; cene tako ameriške nafte kot nafte brent so se spustile pod sto dolarjev za 159-litrski sod. Razmere ostajajo negotove, tudi zaradi poškodovane naftne infrastrukture. Okrevanje bo dolgotrajno, posledice bomo čutili še dolgo.

Regulirana cena litra dizla zdaj v Sloveniji znaša 1,894 evra, liter bencina stane 1,653 evra. Vlada Roberta Goloba je še znatnejše podražitve pogonskih goriv brzdala z znižanjem trošarine na energente na najnižji dopustni znesek in s prekinitvijo zaračunavanja okoljske dajatve. S tem se je odpovedala delu načrtovanih prihodkov, ki so lani skupaj prispevali v proračun 1,261 milijarde evrov.

V treh tednih ob slabih deset milijonov evrov

Natančno kolikšen bo marčevski izpad, bo znano šele konec aprila, Dnevniku odgovarja ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič. »Ob pripravi sprememb na področju trošarin in okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida je bilo ocenjeno, da bi bil lahko izpad proračunskih prihodkov iz naslova trošarin, zaradi znižanja zneskov trošarin od 10. do 31. marca, okoli 5,4 milijona evrov,« je dodalo, »medtem ko bi bil učinek prekinitve zaračunavanja okoljske dajatve v marcu okoli 4,4 milijona evrov manj javnofinančnih prihodkov iz tega naslova.«

Tudi v aprilu ostaja trošarina na najnižji možni vrednosti, prav tako se ne zaračunavajo dajatve. Padec borznih cen nafte se bo v slovenskih cenah goriv kvečjemu poznal šele s tedenskim zamikom, obenem pa je nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo po poteku dvotedenskega premirja med Iranom, ZDA in Izraelom. Razmere ostajajo negotove, krize ni konec.

Upad prihodkov v trenutno ocenjeni višini sam po sebi ne predstavlja bistvenega tveganja za vzdržnost javnih financ, pomirja ministrstvo. »Pri pripravi ukrepov je namreč treba upoštevati tudi širše učinke na gospodarstvo in prebivalstvo,« trdi in dodaja, da so dostopne cene energentov neposredno pomagale prebivalstvu in gospodarstvu pri blaženju stroškovnih pritiskov. »Posledično tudi s tem posredno vplivamo na stabilnejše gospodarske razmere, kar ima samo po sebi tudi pozitiven učinek na javne finance,« je zapisalo.

V najslabšem primeru ob 330 milijonov evrov

Tudi v primeru trajnega premirja se cene nafte najverjetneje ne bodo začele trajno spuščati pred tretjim četrtletjem letošnjega leta. »Skoraj prepričan sem, da bomo v tekočem drugem četrtletju še vedno nekako beležili zapozneli rep teh šestih tednov, ko so bile dobave ovirane in cene višje,« je včeraj dejal Bojan Ivanc, vodje analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Če bi vlada letos zaradi opisanih razmer vztrajala pri istih ukrepih, bi se letošnji prihodki iz naslova trošarine znižali za okoli 150 milijonov evrov, z ohranitvijo prekinitve zaračunavanja okoljske dajatve pa še za dodatnih 180 milijonov evrov – skupno torej za približno 330 milijonov evrov, ocenjuje fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Profesor ekonomije ima na vladne ukrepe (in na njihove posledice) nekoliko bolj kritičen pogled. »Z ukrepanjem na področju cen energentov vlada na eni strani neciljano omejuje vpliv višjih cen na kupno moč oziroma na konkurenčnost porabnikov, na drugi strani omejuje tudi vpliv censkih signalov na manjšo porabo fosilnih goriv,« je dejal Kračun. »Vlada bo morala ob bližanju primanjkljaja k meji treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) v vedno večji meri tehtati med obema navedenima dejavnikoma (pomoč porabnikom na eni strani in ohranjanje censkih signalov na drugi strani).«

Ali se profesor Kračun strinja z oceno ministrstva, da »upad prihodkov v trenutno ocenjeni višini sam po sebi ne predstavlja bistvenega tveganja za vzdržnost javnih financ«? Iz njegovega odgovora je mogoče sklepati, da ne. »Neposredni učinek obeh navedenih ukrepov (ohranitev najnižje trošarine in prekinitev zaračunavanja okoljske dajatve) do konca leta 2026 predstavlja okoli 0,4 odstotka ocenjenega BDP v celem letu,« je uvodoma izpostavil.

Nevarno približevanje maastrichtskemu kriteriju

Fiskalni svet bo javnofinančne projekcije in iz njih izhajajočo oceno javnofinančnih tveganj osvežil do sredine aprila. Po zadnjih napovedih naj bi letošnji primanjkljaj znašal 2,3 odstotka BDP, ministrstvo za finance pa je ocenilo 2,8-odstotni primanjkljaj. »Z dodatno obremenitvijo javnih financ zaradi omenjenega ukrepanja bi se tako primanjkljaj približal oziroma presegel mejo treh odstotkov. Ocena vpliva tovrstnega ukrepanja na vzdržnost javnih financ je odvisna zlasti od obsega in dolžine trajanja ukrepanja, ki je povezana s samim šokom, ter njegovih učinkov na gospodarstvo in na inflacijo.«

Če bi primanjkljaj presegel tri odstotke, bi Slovenija kršila v ustavo zapisano fiskalno pravilo; preseganje te meje Sloveniji omejuje tudi mehanizem fiskalnih pravil evropskega Pakta za stabilnost in rast. Na kaj bo morala biti (nova) vlada torej najbolj pozorna v zvezi z opisano problematiko? »Slovenija se uvršča v približno tretjino držav EU, ki so se doslej odločile za ukrepanje na področju cen energentov, ob tem pa je precej držav ukrepalo tudi na druge načine,« odgovarja Kračun. »Verjetno bi bilo z vidika zavzemanja za manjšanje porabe fosilnih goriv smiselno seči tudi po ukrepih, ki bi porabnike spodbujali k manjšemu povpraševanju po cenovno in količinsko nestabilnih energentih. Energetska kriza, ki jo doživljamo, namreč zelo verjetno ni le trenutni izziv, temveč je v veliki meri trajnejša.«Tudi tokratna kriza znova opozarja, da je nujno ohranjati določen manevrski prostor za ukrepanje. Izkušnje iz nekaj preteklih kriz kažejo tudi, da morajo biti ukrepi v čim večji meri ciljani, saj bodo le tako učinkoviti. »Hkrati bi se morala vlada zavedati, da z načinom ukrepanja vpliva tudi na oblikovanje pričakovanj javnosti glede ukrepanja v prihodnje, kar je še posebej pomembno ob vedno večjem številu šokov, ki bremenijo javne finance,« je sklenil predsednik fiskalnega sveta.