Oktobra 1994 smo z zakonom o ustanovitvi občin v Sloveniji dobili 147 občin, ki so nadomestile 62 družbenopolitičnih skupnosti, od tega jih je enajst dobilo status mestnih občin. Danes imamo v Sloveniji 212 občin, število mestnih pa se ni spremenilo. Se je pa že leta 1994 spremenila zakonodaja.
Po zakonu o lokalni samoupravi iz decembra 1993 je namreč mesto lahko dobilo status mestne občine, če je imelo »najmanj 10.000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja«. Izjemoma lahko po zakonu pridobi status mestne občine »mesto iz zgodovinskih razlogov«. Že leta 1994 je državni zbor z novelo zakona zaostril pogoje, zlasti glede števila prebivalcev: ta pogoj je dvignil na 20.000.
Predvsem stvar politične volje
Krško, ki si želi v družbo mestnih občin, o čemer smo poročali te dni, bi po kriteriju iz prejšnjega zakona, torej 10.000 prebivalcev, prešlo potrebno sito, po novem zakonu pa ne. Toda kot poudarja krški župan Miran Stanko, je imenovanje mestne občine predvsem stvar politične volje, o tem namreč odloča državni zbor. Pri tem izpostavlja mestni občini Slovenj Gradec (mesto šteje 7250 prebivalcev) in Mursko Soboto (11.100 prebivalcev), ki tega formalnega pogoja prav tako ne izpolnjujeta, prva niti po starem zakonu ne.
»Nobeno naselje v občini Krško ne izpolnjuje teh pogojev, zato pravnih podlag za dodelitev statusa mestne občine občini Krško ni,« so odgovorili na ministrstvu za javno upravo na vprašanje, v kolikšni meri so pričakovanja Krškega realna. Kot dodajajo, je državni zbor leta 1994 zaostril pogoje v skladu z odločbami ustavnega sodišča. »Temeljna vsebina statusa mestne občine so pristojnosti, ki so opredeljene drugače od siceršnjih pristojnosti občin. Funkcionalno razlikovanje mestnih od navadnih občin pa je v slovenski praksi majhno in ni šlo v smeri utrjevanja razlik med mestnimi in drugimi občinami,« še pravijo na ministrstvu.
Sprva mišljeni le dve mestni občini
»Razlog tiči tudi v tem, da je bila zamisel o mestnih občinah povzeta po ureditvi lokalne samouprave v nemških in avstrijskih deželah, kjer imajo posebno ureditev za mesta. Toda tam imajo poseben status velika mesta, izločena iz okraja. Ta imajo tudi status pokrajine in vsa po vrsti daleč več kot 100.000 prebivalcev,« dodajajo.
»Da bi Krško lahko postalo mestna občina, bi morali spremeniti zakon,« pravi strokovnjak za lokalno samoupravo Miloš Senčur, vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občine Slovenije. Kot pravi, sta bili ob oblikovanju ustave sprva mišljeni le dve mestni občini, Ljubljana in Maribor. Ko so nato nastajale mestne in tudi druge majhne občine, ki prav tako ne izpolnjujejo formalnih pogojev, so svoje odigrali predvsem politični in partikularni interesi, dodaja.
»Še kakšna mestna občina bi bila dobrodošla«
A po njegovem mnenju bi bilo vendarle dobrodošlo, če bi imeli še kakšno mestno občino, zlasti z vidika enakomernega pokrajinskega razvoja. »Potem bi bil morda tudi problem pokrajin lažje rešljiv. Prav Posavje je nekakšna siva lisa, ki bi potrebovala neko središče. V preteklosti sem že večkrat predlagal ministrstvu, naj ustavi konje glede pokrajinske zakonodaje, ki pušča preveč neodgovorjenih vsebinskih vprašanj, in svoja prizadevanja raje usmeri v nastanek še kakšne mestne občine.«
Mestna občina kot regijsko središče mora imeti na svojem območju med drugim bolnišnico, poklicne in srednje šole, oddelke fakultet, knjižnico širšega pomena, gledališče, muzej in druge javne službe. Po 141. členu ustave mora opravljati tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest. Senčur pri tem izpostavlja kar nekaj neprimernih ureditev na mnogih konkretnih področjih, denimo pri linijskih prevozih, stanovanjskem upravljanju, gradbeni zakonodaji, geodetski dejavnosti. Na vse to bo združenje mestih občin ponovno opozorilo vlado in jo pozvalo k spremembi določenih predpisov.
