Peterica novih parlamentarnih strank se je v sredo dogovorila, da Svoboda kot relativna zmagovalka do naslednjega tedna pripravi osnutek koalicijskega sporazuma. Glavni dve vsebinski točki pred- in povolilnega obdobja sta boj proti korupciji in davčne razbremenitve. Iz slišanega in zapisanega se tako rekoč neizbežno zdi, da bodo neto plače v prihodnjem mandatu višje; ne glede na to, kdo bo na oblasti. Koliko višje, je že drugo vprašanje, na katero so stranke pred volitvami odgovarjale zelo različno. Trojček strank NSi, SLS in Fokus je v volilni program vpisal dvig splošne dohodninske olajšave s sedanjih 5552 na 8000 evrov, do leta 2029 pa celo na 10.500 evrov. Demokrati Anžeta Logarja so medtem napovedali zvišanje dohodninske davčne olajšave na 7000 evrov, pri SDS pa so v sklopu kampanje na dogodkih omenjali dvig olajšave na 8500 evrov. Druge stranke so bile s številkami manj konkretne oziroma, bolje rečeno, previdnejše.
Skromna pojasnila ukrepov
Fiskalni svet je ob začetku oblikovanja nove vlade politike že opozoril, da bo morala nova izvršilna oblast politične zaveze uskladiti z dejanskimi zmožnostmi javnih financ. To je v najkrajšem času jasno opredeliti prednostne naloge, določiti način njihovega financiranja in zagotoviti, da bodo napovedani ukrepi ustrezno vključeni v javnofinančne dokumente. Ministrstvo za finance smo v luči teh opozoril in na drugi strani političnih obljub prosili za podatke o tem, kaj predlagani dvig splošne olajšave pomeni za slovenski proračun. »Na podlagi ocene, ki temelji na individualnih podatkih zavezancev iz odmere dohodnine, ocenjujemo, da zvišanje splošne olajšave na 7000 evrov predstavlja izpad prihodkov za okoli 380 milijonov evrov, medtem ko dvig splošne olajšave s 5500 evrov na 8000 evrov pomeni izpad prihodkov v višini okoli 572 milijonov evrov na leto,« so odgovorili. Dvig olajšave na 8500 evrov pa bi znižal proračunske prihodke za okoli 620 milijonov evrov na leto.
Ob tem bode v oči tudi pomanjkanje konkretnih pojasnil političnih strank, kako bi nadomestili izpad proračunskih dohodkov. Praviloma namreč slišimo le splošna pojasnila, da bodo minus pokrili povečana potrošnja, več pobranega DDV, odgovornejša poraba javnih sredstev, večje obdavčitve premoženja, na desnici pa je bilo slišati tudi parole o tem, kako se da denimo prihraniti na področju financiranja »političnih nevladnih organizacij«. Podatki o tem, kdo in koliko prejema v nevladnem sektorju, so seveda javno dostopni. Ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, smo ob pomanjkanju pravih pojasnil vprašali, kako tudi v luči predvidene zaostritve energetske krize komentirajo napovedi dviga splošne olajšave. »Ukrep vsekakor pozitivno vpliva na povečanje razpoložljivega dohodka posameznikov, kar bi se lahko deloma prelilo v večjo potrošnjo in posledično višje prihodke iz DDV in trošarin, vendar pa ta učinek ni samoumeven, niti popoln. Del dodatnega dohodka se lahko preusmeri v varčevanje ali pa potrošnjo v tujini. Obseg dejanskega povečanja potrošnje je namreč odvisen od mejne nagnjenosti k potrošnji in zaupanja gospodinjstev v prihodnje gospodarske razmere, ki je v času povečane negotovosti praviloma nižje,« so pojasnili.
Razcvet, zadolževanje, krčenje?
Dodali so še, da se fiskalni učinki takšnih ukrepov praviloma kažejo z zamudo in so močno odvisni od širšega gospodarskega cikla. In da zato ni mogoče pričakovati, da bi se izpad prihodkov zaradi višje splošne olajšave v celoti nadomestil zgolj prek povečane potrošnje. V prevodu – namesto v gospodarski razcvet bi lahko tovrstni ukrepi vodili bodisi v dodatno zadolževanje države bodisi v krčenje državnih izdatkov. Kateri odhodki bodo trpeli, je pri tem ključen (in manjkajoči) odgovor za državljane. Še toliko bolj, ko v povolilni račun dodamo predvolilne obljube o uvedbi socialne kapice. Uvedba socialne kapice v višini 2,5-kratnika povprečne plače, kar se največkrat omenja, bi vplivala na znižanje prihodkov za okoli 270 milijonov evrov na leto, pravijo Boštjančičevi. »Od tega bi imela blagajna pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ) okoli 210 milijonov manj, zdravstvena blagajna (ZZZS) za okoli 120 milijonov manj, državni proračun pa za okoli 60 milijonov več prihodkov, in sicer na račun povečanja potrošnje, prihodkov iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb.« Pri čemer ocena ne vključuje vpliva na povečanje odhodkov na strani državnega proračuna, saj bi se zaradi nižjih prihodkov ZPIZ spremenil tudi transfer v pokojninsko blagajno. Država je v ZPIZ in ZZZS v letu 2025 plačala 2,1 milijarde, za letos pa je v sprejetem proračunu načrtovanih 2,2 milijarde evrov.
Nista pa bila ukrepa dviga splošne dohodninske olajšave in socialne kapice edina na področju davčne politike, ki so jih v programih obljubljale politične stranke. Demokrati Anžeta Logarja na primer zagovarjajo zmanjšanje obdavčitve najemnin s 25 na 15 odstotkov, kar pomeni zmanjšanje prihodkov iz naslova dohodnine za okoli 30 milijonov evrov. Znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov, ki so ga v program zapisali Logarjevi, pa po oceni ministrstva za finance pomeni že za približno 500 milijonov evrov manj prihodkov na letni ravni. »Ocena je pripravljena ob upoštevanju znižanja nominalne stopnje z veljavne višine 22 na predlaganih 15 odstotkov,« so pojasnili Boštjančičevi. Ob naštetem je treba dodati, da nad proračunom letos visi še energetska kriza, ob kateri iz gospodarstva že slišimo klice po državni subvenciji, fiskalni svet pa je ob vsem tem včeraj sporočil, da ima državni proračun v treh mesecih 700 milijonov evrov primanjkljaja. Skupno je za letos – za zdaj – predvidenih 2,1 milijarde evrov primanjkljaja.