Novoizvoljeni državni zbor se bo konstituiral v petek, ko bodo potrjeni mandati vsaj 46 poslancev, s čimer se bo formalno začel nov mandat, že junija pa jih čaka povišanje plače. Čeprav je plačna reforma javnega sektorja začela veljati že z začetkom leta 2025, poslanci doslej niso bili med tistimi, ki bi njene učinke že občutili. Razlog ni tehničen, temveč političen. Vlada je ob sprejemanju reforme napovedala, da bodo funkcionarji zakonodajne in izvršilne veje oblasti iz prvih dvigov izvzeti. S tem so želeli ublažiti očitke javnosti, da si politika v času reforme sama zvišuje plače. To pomeni, da bodo poslanci, ministri in drugi najvišji funkcionarji prvi dvig občutili šele po izteku mandata aktualne vlade. Prvi dvig bo tako sledil 1. junija letos, nato pa še trije: decembra 2026, julija 2027 in januarja 2028. Ker so drugi javni uslužbenci v tem času že prejeli dva dviga, bo začetni skok pri poslancih izrazitejši. Ob nastopu mandata bodo njihove osnovne plače višje za približno 11 do 13 odstotkov, kar pomeni, da bodo razliko v primerjavi z drugimi skupinami nadoknadili v enem koraku.
Od 5000 do 8000 evrov
Po novem bo najnižja osnovna poslanska plača poslanca z začetnim plačnim razredom z junijem znašala 4971 evrov bruto, najvišja, za poslanca z najvišjim plačnim razredom, pa 6342 evrov. Gre za izhodiščne zneske, ki bodo v prihodnjih letih še rasli. Do leta 2028 naj bi se dvignili na približno 6430 za poslanca z začetnim plačnim razredom oziroma 7908 evrov bruto za poslanca z najvišjim plačnim razredom, kar pomeni občuten premik v primerjavi z današnjimi ravnmi.
V najvišji plačni razred je uvrščena predsednica oziroma predsednik državnega zbora, ki je tudi najvišje plačana funkcija znotraj zakonodajne veje oblasti. Ta bo že junija prejemal približno 7136 evrov bruto mesečne plače, do konca prehodnega obdobja pa naj bi se ta znesek povzpel na 8900 evrov. S tem se ta funkcija po višini plače izenačuje z vrhom izvršilne oblasti. Pri tem je treba upoštevati, da na končni znesek plače vplivajo še dodatki za delovno dobo pa tudi funkcije znotraj parlamenta, denimo vodenje poslanske skupine ali opravljanje podpredsedniških nalog. Pomemben del predstavljajo tudi povračila stroškov. Poslanci so upravičeni do pavšala za prevoz, ki znaša med 500 in 800 evri, odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča, ter do nadomestila za ločeno življenje v višini 177 evrov, če je razdalja do družine več kot 70 kilometrov.
Povišanja pa ne bodo deležni le poslanci, temveč tudi funkcionarji izvršilne veje oblasti. Predsednik vlade je po plačni lestvici izenačen s predsednikom državnega zbora, kar pomeni, da bo tudi njegova plača 1. junija letos dosegla 7136 evrov bruto, do leta 2028 pa naj bi se povzpela na 8900 evrov. Podobno velja za ministre, katerih trenutne osnovne plače se gibljejo med 5461 in 5907 evri bruto. Z junijem se bodo njihova izhodišča zvišala na razpon med 6259 in 6712 evri bruto.
Plače bodo rasle tudi zaradi inflacije
Rast poslanskih plač ne bo odvisna le od vnaprej določenih dvigov v okviru reforme, temveč tudi od gibanja cen. Aprila so se plače v javnem sektorju zvišale za 0,9 odstotka zaradi delne uskladitve z inflacijo, ki je bila leta 2025 2,7-odstotna. To pomeni, da so projekcije do leta 2028 okvirne in se lahko ob višji rasti cen še dodatno zvišajo.
Plačna reforma, sprejeta leta 2024, tako ne prinaša enkratnega dviga, temveč večletni proces postopnega povečevanja vrednosti plačnih razredov. Do konca prehodnega obdobja bodo osnovne poslanske plače glede na današnje višje za približno 45 do 55 odstotkov.