Bodočim specialistom, za katere bo specializacija iz urgentne medicine prvič odobrena prihodnje leto in leta 2027, se obeta 1000 evrov bruto spodbude mesečno. Sredstva za izplačilo bo zagotavljal državni proračun, spodbudo pa bodo prihodnji urgentni zdravniki prejemali celotno obdobje specializacije. Še nedavno so nameravale oblasti omenjeni znesek znižati na 600 evrov bruto, sklicevale so se na znižanje dohodkov po zaključku specializacije. Ob ostrih kritikah, tudi iz vrst predstavnikov urgentne medicine, je ostalo pri prvotnih načrtih. Že prej pa je bil uzakonjen dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine, ki prav tako znaša 1000 evrov bruto na mesec. V osnovnem zdravstvu opozarjajo, da bi bilo treba tovrstne spodbude urediti tudi v primeru drugih specializacij, kjer mesta ostajajo nezapolnjena.
Kje je prijav premalo
Pozivi k spodbudam za izbiro urgentne medicine so se letos vrstili po objavi rezultatov jesenskega razpisa za specializacije zdravnikov. Za ta del zdravstva se je sprva odločil en sam kandidat, po zadnjih objavljenih podatkih Zdravniške zbornice Slovenije pa sta zdaj prijavljena dva. Iz predloga kadrovske strategije za zdravstvo do leta 2035, ki je bil letos jeseni v javni razpravi, je bilo mogoče sicer razbrati, da se bodo finančne spodbude za izbiranje »prioritetnih« zdravniških specializacij v prihodnje še širile.
Med specializacijami, kjer velik delež mest na zadnjem razpisu ostaja nezasedenih, je tudi pediatrija. Ob 18 mestih je bilo prijav po zadnjih podatkih osem. V osnovnem zdravstvu ob tem že več let opozarjajo, da se pediatri po zaključku specializacije pogosto raje odločijo za delo v bolnišnicah.
Nesorazmerja pri zaposlovanju
Smiselne bi bile tudi spodbude za specializacijo iz pediatrije, je poudaril Denis Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Podobno se mu zdi smotrno tudi v primeru ginekologije, kjer ima primarna raven prav tako zelo pomembno vlogo. »Če ne bo dovolj zdravnikov na primarnem nivoju – govorimo o vseh specialnostih, ki tam delujejo – bomo imeli v Sloveniji velik problem. Brez tega prebivalci svojih pravic ne bodo mogli uresničevati niti na drugih nivojih. Dobro delujoče osnovno zdravstvo je obenem najučinkovitejši in najcenejši način ohranjanja dobrega zdravja prebivalstva,« je dejal. Ob odlašanju bo čez nekaj let, ko se bodo težave pokazale v še večji meri, še težje, je opozoril. Pri tem se po besedah Baša ni utemeljeno zanašati na primerjave z drugimi državami, kjer je pediatrov manj, saj je tam organizacija drugačna. Namesto pediatrov v osnovnem zdravstvu v tujini to vlogo na primer prevzemajo drugi zdravniki. »V Sloveniji so pediatri za otroke izbrani zdravniki,« je spomnil. Mrežo v javnem zdravstvu je treba po oceni sogovornika snovati na osnovi dejanskih razmer in ureditve v Sloveniji. Pomembno vlogo bodo imeli tudi delovni pogoji, je poudaril.
»Ključna težava pri povečevanju števila zdravnikov, ki ga lahko vidimo iz leta v leto, je, da v Sloveniji ni načrta, koliko zdravnikov je potrebnih v kateri stroki,« je ocenil nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. To vodi v nesorazmerja, je opozoril. V nekaterih strokah bo zdravnikov zelo veliko, je poudaril, ponekod pa bistveno manj. Že zdaj je na primer opazna »selitev« oziroma množično zaposlovanje zdravnikov v bolnišnicah, je izpostavil. Ljudje se pri tem pogosteje usmerjajo tja, kjer ocenjujejo, da jim bo pri delu lažje, opaža Fakin. Tega vprašanja v slovenski zdravstveni politiki po njegovem že sicer ne bi smeli prosto prepuščati željam posameznikov, strok in različnih organizacij.