Svet UKC Maribor je zadnji v vrsti organov upravljanja bolnišnic, v katerih je vlada imenovala nove predstavnike ustanovitelja. To potezo je potegnila teden po menjavi članov sveta novomeške splošne bolnišnice. Še prej so bili na vrsti slovenjgraška bolnišnica, ljubljanski Onkološki inštitut in UKC Ljubljana. Največja bolnišnica je za zdaj edina, ki je po novih članih sveta dobila tudi novo vodstvo. Vršilca dolžnosti generalnega direktorja Tomaža Erjavca v zdravstvu pred prihodom na to mesto večinoma niso poznali. Sogovorniki v zdravstvu, ki želijo ostati anonimni, se v teh dneh sprašujejo, kje se obetajo naslednji preobrati v svetih zavodov in na direktorskih mestih
.Kaj šteje
Na ministrstvu za zdravje so letos poleti zatrjevali, da delo vodstev javnih zdravstvenih zavodov presojajo predvsem na podlagi rezultatov poslovanja, kakovosti in dostopnosti zdravstvenih storitev, realizacije dogovorjenih ukrepov ter odgovornega upravljanja javnih sredstev. Morebitne odločitve v zvezi z upravljanjem posameznega zavoda bodo sprejete na podlagi celovite presoje teh okoliščin, so zagotovili, ko smo jih avgusta povprašali, ali vodstvi UKC Maribor in UKC Ljubljana uživata zaupanje ministra za zdravje Tadeja Ostrca.
V UKC Maribor je letos vzniknilo eno od žarišč v javnem zdravstvu. Interventni radiologi te bolnišnice so med drugim zahtevali odstop direktorja bolnišnice Vojka Flisa in strokovne direktorice Nataše Marčun Varda. Ministrstvo je pritrdilo očitkom glede postopka imenovanja strokovne direktorice Nataše Marčun Varda, v mariborskem UKC pa so na navedbe o nezakonitosti pri razpisu odgovorili z opazko, da je za imenovanje strokovnega direktorja pristojen svet zavoda. Ugotavljali so tudi, da ministrstvo za zdravje v že opravljenem nadzornem postopku ni ugotovilo nepravilnosti glede izvedbe razpisa oziroma postopka imenovanja. UKC Maribor je obenem bolnišnica, ki je imela v prvih petih mesecih daleč največji minus, znašal je 9,87 milijona evra. Sledijo UKC Ljubljana (4,91 milijona evrov primanjkljaja), ljubljanski Onkološki inštitut (3,19 milijona evrov primanjkljaja) in slovenjgraška splošna bolnišnica (2,14 milijona evrov primanjkljaja).
Kakšno bo zdravstvo
Novomeška bolnišnica, vodi jo Milena Kramar Zupan, je v prvih petih mesecih nasprotno poslovala s presežkom, bilo ga je za 1,12 milijona evrov. Bolnišnica, ki je v tem oziru med najuspešnejšimi javnimi zavodi, je bila v zadnjem obdobju (politično) izpostavljena zaradi spora z odpuščenim ortopedom Gregorjem Kavčičem, ki se je sicer končal s poravnavo. V bolnišnici so Kavčiču lani očitali umetno podaljševanje vrst in preusmerjanje bolnikov h koncesionarju. Nekdanji prvi mož tamkajšnje ortopedije je očitke vseskozi zanikal. Novomeško dogajanje je presegalo lokalno raven. Ugotovitve izrednega strokovnega nadzora razkrivajo organizirano izčrpavanje javnega zdravstvenega sistema, se je nanje decembra lani odzval tedanji predsednik vlade Robert Golob, v isti sapi pa je pohvalil lani sprejeto novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta je med drugim močno zamejila prehajanje zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni v javnih zavodih, k drugim delodajalcem.
Interventna zakonodaja, o kateri bodo volilci tehtali na skorajšnjem referendumu, odpravlja omejitve, ki jih je uvedla novela. Zakon so pripravili poslanci NSi, SLS in Fokus ter Demokratov in Resnice, podprli pa so ga tudi v SDS. Ustavno sodišče je sicer že konec lanskega leta pritrdilo velikemu delu kritik omejitev dela pri drugih delodajalcih, a jim ni ugodilo v celoti. Reforma, kakršno so začrtali v Golobovi vladi, bi bila v celoti pokopana šele z udejanjanjem interventne zakonodaje in drugih napovedi aktualnih oblasti. V osrčju trenutnih menjav v organih upravljanja bolnišnic je tako tudi temeljno vprašanje, kakšno bo prihodnje slovensko zdravstvo.