Društvo Nova smer, ki ga je lani ustanovila Zala Klopčič, sicer spletna vplivnica in nekdanja podpredsednica podmladka SDS, na svoji spletni strani trži več promocijskih izdelkov. Med njimi so kapa z napisom 1991, majice z logotipom društva in portretom Zale Klopčič, nedavno pa se je med izdelki znašla še majica s podobo znamenite Kofetarice, ki jo je leta 1888 v Münchnu naslikala Ivana Kobilca. Vendar ne Kofetarice, kot jo poznamo in ki je na ogled v Narodni galeriji, temveč računalniško obdelane Kofetarice, ki v rokah namesto skodelice kave drži eno najbolj prepoznavnih ameriških brzostrelk iz druge svetovne vojne, imenovano thompson. Majica s predelano podobo Kofetarice je naprodaj za 19,99 evra.
Na društvo Nova smer smo se obrnili s prošnjo za pojasnilo vzgiba, ki tiči za predelavo, in jih vprašali, kakšno naj bi bilo sporočilo Kofetarice z brzostrelko. Odgovorili so nam, da je prodajana majica »pravi hit, saj je narejena za mlade«. »To je tudi razlog, da smo jo nekoliko dodelali, in je več kot očitno parodija,« so še zapisali ter nas prosili, da ob objavi članka dodamo povezavo do njihove spletne strani oziroma trgovine. Društvo smo še vprašali, ali lahko podrobneje pojasnijo, kaj želijo s podobo sporočiti, ter ali so za predelavo slike dobili vsa potrebna dovoljenja. Odgovorov nismo prejeli.
O predelavi ni bil obveščen nihče
V Narodni galeriji, kjer hranijo delo, ki je skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine tudi nacionalni spomenik, torej v rangu najpomembnejših umetnin države, so nam pojasnili, da o predelavi niso bili obveščeni, niti niso podelili dovoljenja za rabo slike.
Ob tem moramo opozoriti, da je slika Kofetarice že v javni domeni, kar pomeni, da so materialne avtorske pravice za delo potekle, saj avtorska zakonodaja določa, da pravice trajajo zgolj za časa življenja avtorja in 70 let po njegovi smrti. Ivana Kobilca je preminila pred natanko sto leti. Kljub navedenemu pa za sliko še vedno veljajo moralne pravice, še dodatne omejitve pa opredeljuje zakon o varstvu kulturne dediščine, ki prepoveduje rabo nacionalnih spomenikov, kulturnih stvaritev posebnega pomena, za pridobitne namene brez soglasja njihovega lastnika. Slednji lahko s soglasjem določi tudi višino nadomestila za uporabo. Narodna galerija se, kadar prejme prošnjo za rabo Kofetarice, vedno obrne na zakonitega lastnika slike, dr. Petra Hribarja, vendar v tem primeru v galeriji niso prejeli nobenega zahtevka ali prošnje za uporabo.
Kot je pojasnil dr. Peter Hribar, zakoniti lastnik Kofetarice, je v preteklosti že privolil v uporabo Kofetarice, kadar z njo ni bil okrnjen ugled dela in njegove avtorice, v zameno pa je od prosilcev zahteval, naj nadomestilo nakažejo v dobrodelne namene. Tokrat je bil nad podobo Kofetarice z brzostrelko presenečen, saj ga društvo za dovoljenje za uporabo in predelavo slike, ki jo zdaj trži, ni nikoli prosilo. Zato se je na društvo obrnil s pozivom, naj pojasni, s čigavim dovoljenjem se je polastilo dela. »Z društvom Nova smer, ki ga vodi gospa Zala Klopčič, imam sedaj odprto vez in sem sproti seznanjen z vsem, kar se dogaja,« je dejal dr. Hribar, vendar tega, o čem teče beseda med njim in društvom, ni želel razkriti. Je pa povedal, da je vedno bil in je proti kakršnikoli predelavi dela ter da bo pri tem vztrajal še naprej, še posebej kadar predelava dela na kakršenkoli način vabi k nasilju.
»Lastnik bi lahko društvo tožil«
Umetnostni zgodovinar in pisatelj dr. Noah Charney se je s Kofetarico ukvarjal tudi strokovno in celo zapisal, da je zanj delo bolj zanimivo kot da Vincijeva Mona Liza. Opozarja, da je treba vedno, kadar gre za dobesedno predelavo dela, za dovoljenje vprašati lastnika ali avtorja ter pridobiti vse potrebne pravice. Dodaja, da se v danem primeru društvo ne more sklicevati niti na vizualni komentar, kaj šele na parodijo.
»Če neki umetnik predela delo zavoljo nekakšnega vizualnega komentarja, je to dovoljeno, če je delo razstavljeno, se ne trži in ne reproducira. V trenutku, ko se, je spet treba pridobiti vse zahtevane pravice,« pravi. »Menim, da bi lastnik lahko društvo tožil, saj gre za resen poseg v moralne avtorske pravice, in da bi tudi zmagal. Poleg tega gre za izredno plehko in celo idiotsko predelavo,« dodaja Charney. Kakšni bodo naslednji koraki dr. Hribarja, za zdaj ni znano.