Predsednik SDS Janez Janša je v torek končno priznal, da so se lotili sestavljanja vlade. Čeprav so ves čas trdili, da se ne ukvarjajo s sestavljanjem koalicije, je Janša v torek seznanil javnost, da so že uskladili koalicijska izhodišča. Janša je novinarjem pojasnil, da je bila prva faza namenjena temu, da so ugotovili, ali so stranke morebitne koalicije programsko kompatibilne. Presenečenja ni bilo. SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati so ugotovili, da so kompatibilni. Čeprav Resnica uradno ne bo del koalicije, so pogajalcem sporočili, da se »izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom«. Tudi tu ni bilo presenečenj. Janša je še napovedal, da se bodo v drugi fazi lotili usklajevanja konkretnih vsebin koalicijske pogodbe. Za ta korak naj bi potrebovali približno teden dni.
Politični analitik Marinko Banjac je za STA ocenil, da so izhodišča za koalicijska pogajanja, ki so jih uskladili SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati, zelo široka. Hkrati pa je mogoče zelo jasno prepoznati njihovo neoliberalno usmeritev in prevladujoče kulturno-ideološke elemente, ki lahko predstavljajo osnovo za pripravo koalicijske pogodbe. V teh izhodiščih je mogoče najti dva široka elementa, pravi. Prvi je neoliberalizem, ki se kaže v konceptualizaciji dela kot gospodarske in ne socialne kategorije, ideji vitke države, na »dvoživkarstvu« temelječem zdravstvu in ideji meritokracije. Slednja je po njegovem mnenju celo »perverzen neoliberalni element«, ker predvideva, da imamo vsi enaka izhodišča.
Drugi element pa je kulturno-ideološki, ki ga kot glavna protagonistka usmerja SDS, pravi. Kaže se v zelo jasni konservativni logiki, ki v ospredje postavlja družino in dvig rodnosti, vrednote slovenske osamosvojitve, v kar so zapakirali neke vrste nacionalizem, meni. Tudi v SDS se po njegovem mnenju zavedajo, da »je hudič v podrobnostih«, ki v izhodiščih niso opredeljene in jih bo treba šele konkretizirati. Močno dvomi, da bi se lahko pogajanja zalomila do te mere, da do koalicijske pogodbe med strankami, ki so izhodišča potrdile, ne bi prišlo. Tudi glede na to, da bo Resnica formalno delovala iz opozicije, neformalno pa bi lahko bila del koalicije.
Dnevnikovi novinarji smo analizirali izhodišča za oblikovanje koalicije za uspešno Slovenijo po posameznih področjih.
Notranje zadeve in javna uprava
Po nedavni spremembi zakona o vladi se bosta po zaprisegi nove vlade v skupno ministrstvo predvidoma združili področji notranjih zadev in javne uprave. Stranke SDS, trojček okoli NSi in Demokrati so tudi tozadevno v izhodiščih zelo splošni, kot vsebinske prioritete potencialne bodoče koalicije pa izpostavljajo predvsem decentralizacijo in debirokratizacijo na različnih področjih države. Oblikovali bi vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo, z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence zagotovili kakovostnejše storitve javne uprave ter vpeljali nagrajevanje po delu in uspešnosti. Številne enote državne administracije in sedeže oziroma dele ministrstev bodo razmestili po različnih slovenskih regijah.
Premestitev institucij je sicer dober dopolnilni ukrep ob predpostavki drugih sočasnih ukrepov, gospodarskih spodbud, dobre prometne povezljivosti in potrebne infrastrukture. Pri SDS so sicer v volilnem programu zapisali, da je premestitev institucij po celotni državi prvi korak k ustanovitvi pokrajin. Za ustanovitev pokrajin so tudi Demokrati in NSi. V SDS bi v javni upravi nadalje »uvedli neposredno odgovornost zaposlenih, plačilo na podlagi merljivih kriterijev in z digitalizacijo procesov skrajšali roke postopkov« ter uvedli sistem kroženja zaposlenih po ministrstvih. SDS je v program glede notranjih zadev še zapisala, »da bodo vsi policisti, ki so bili zaradi dela v času covida po krivici preganjani in procesirani, rehabilitirani«. In da bodo ponovno uvedli avtocestno policijo ter za potrebe pregona gospodarskega kriminala preoblikovali NPU in kriminalistično policijo. »Policiji je treba zagotoviti zadostno število ustrezno usposobljenih kadrov ter dovolj številno in dobro organizirano pomožno policijo,« pa pravijo v NSi.
Demografija, družina in socialne zadeve
Eden izmed resorjev Janševe vlade bi bilo tudi ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve. Potencialna koalicija glede tega področja piše takole: »Rešitev za demografski problem Slovenije in Evrope ni v priseljevanju, ampak v dvigu blaginje, učinkovitejšem delovanju vseh podsistemov v državi, večjem veselju do življenja in povečanju rodnosti. Slovensko družino postavljamo v ospredje kot temeljno celico družbe. Družina z otroki je za narod in državo z nacionalnega in tudi ekonomskega vidika investicijski projekt za prihodnost in ni del socialne politike.« Zavračanje priseljevanja je običajno za SDS in njeno protimigrantsko držo, kot ukrep pa ignorira kratkoročne potrebe trga dela in pokojninskega sistema ter staranje prebivalstva. Tuji delavci in priseljenci v Sloveniji s svojim delom in plačevanjem prispevkov pomembno prispevajo v državno ter pokojninsko blagajno. Gre torej za lažno izbiro med rodnostjo in priseljevanjem, saj bi bili učinki takojšnjega dviga rodnosti vidni šele čez nekaj desetletij, ko bi ti posamezniki vstopili na trg dela.
Povedna je tudi instrumentalizacija otrok in družine, saj je iz izhodišč razvidno, da se vrednost družine meri tudi in predvsem z vidika njenega ekonomskega donosa. Podoben poudarek vidimo tudi glede dela, kjer je v izhodiščih potencialne nove koalicije zapisano, »da to področje ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija«. Gre za klasični neoliberalni pogled na družbo – najprej gospodarstvo, potem socialna država. V SDS so sicer v volilnem programu glede povečanja odločanja za otroke zapisali, da nameravajo to doseči tudi z zagotovitvijo dostopnejših stanovanj. V koalicijskih izhodiščih se pri tem omenja »jamstveno stanovanjsko shemo za mlade«. Ukrep stanovanjske jamstvene sheme je sicer prejšnja Janševa vlada že sprejela leta 2022, a ta nikoli ni zaživel.
Obrambna politika
V koalicijskih izhodiščih četrte vlade Janeza Janše neposredne omembe obrambnega področja tako rekoč ni. Kakšen političen cinik bi lahko dodal, da tudi zato, ker je sedanja koalicija z Gibanjem Svoboda na čelu zastavila zadeve na tem področju po okusu politične desnice. Predvsem v finančnem smislu: vlada Roberta Goloba je namreč za obrambne izdatke že lani namenila dva odstotka BDP, kar je pomenilo več sto milijonov evrov več glede na predhodne načrte za leto 2025. Obrambni proračun se bo ob tem do leta 2030 glede na sedanje načrte postopoma povečeval do treh odstotkov BDP. Medtem ko je Slovenija leta 2024 za vojaške izdatke namenila okrogle 904 milijone evrov, bomo v Sloveniji že leta 2028 za obrambo namenjali več kot dve milijardi evrov.
V predvolilnem programu je sicer SDS pri obrambi med drugim poudarjala prav to, torej stabilno in namensko financiranje, saj da brez predvidljivega proračuna ni bojne pripravljenosti, ni kadra in ni opreme. Stranka nadalje izpostavlja zimzeleni problem SV – kadrovsko podhranjenost –, pri čemer v tem pogledu omenjajo tudi razpravo o obveznem usposabljanju. Ki pa mora biti premišljena in ne zgolj v funkciji napihovanja številk. Slovenija bo sicer varna, tako pravijo v SDS, »če bo obrambni sistem zgrajen po realni grožnji – danes in v prihodnosti – ter če bomo zanesljivi del Nata in varnostnih struktur EU«. Sodelovanje z zavezniki, kadrovsko popolnitev in dobro opremljenost SV poudarjajo tudi v NSi in pri Demokratih. Njihova zunajkoalicijska ali nadkoalicijska partnerica Resnica medtem zagovarja referendum glede izstopa iz Nata in zavrača oboroževanje z namenom podpiranja akterjev v aktualnih vojnih konfliktih, na primer v Ukrajini.
Zunanja in mednarodna politika
Močno presenetljivo je, da v izhodiščih koalicije ni omenjeno področje zunanje in mednarodne politike, ki se ta čas spreminja hitreje kot kadar koli prej po drugi svetovni vojni in s seboj prinaša velike gospodarske posledice in s tem tudi spremembe v kakovosti življenja. »To ni koalicijska pogodba. Nisem pričakoval, da se bo o tem tukaj pisalo. Gre za bolj notranjepolitična izhodišča, o katerih so se lahko hitro dogovorili,« poudarja dr. Boštjan Udovič, strokovnjak za diplomacijo. Da v vladnih izhodiščih ni omenjeno področje zunanje in mednarodne politike, sicer še ne pomeni, da ne bo to poglavje našlo mesta v koalicijski pogodbi, ocenjuje. Nekateri notranjepolitični poznavalci sicer opozarjajo, da morda zunanjepolitičnih stališč namenoma ni med vladnimi izhodišči, saj je stranka Resnica, na katere podporo za oblikovanje vlade iz opozicijskih klopi računa Janša, evroskeptična in antinatovska stranka. Različna stališča glede EU, Nata in vojne v Ukrajini bi verjetno težko prinesla Janševo ugotovitev, da se »izhodišča v zadostni meri ujemajo z njihovim programom«.
Čeprav na večinoma načelnih ravneh, je bilo področje zunanje politike še vedno zastopano v programskem dokumentu vsakršne nove vlade. V koalicijski pogodbi tretje Janševe vlade za obdobje 2020–2022 so v dvanajstih točkah nanizali zelo splošne cilje nove vlade, ki so segali od krepitve ugleda Slovenije v Evropi in svetu, dialoga s sosednjimi državami in položaja Slovenije znotraj Nata. Še najoprijemljivejši cilj je bil, da so hoteli zagotoviti nadaljnja sredstva za repatriacijo Slovencev iz Venezuele. Napovedalo se je tudi okrepljeno delovanje zunanjega ministrstva za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva ali širitev diplomatsko-konzularne mreže glede na potrebe gospodarstva, a sta ta cilja tako rekoč stalnica vsake koalicije. Svoje zunanjepolitične prioritete je takratna Janševa koalicija zaključila še z eno stalnico slovenske zunanje politike: podporo državam zahodnega Balkana pri nadaljnji integraciji v evroatlantske povezave. Slednji cilj je bilo najti tudi v programskem delu koalicijskega dogovora naslednje koalicije pod vodstvom Golobove Svobode.
Zdravje
V zdravstvu stavijo na načelo, da mora denar iz javne blagajne slediti pacientu. »Z učinkovitimi ukrepi bomo skrajševali čakalne dobe in izboljševali organizacijo javnega zdravstvenega sistema,« napovedujejo. Podobno si je zadala praktično vsaka dosedanja vladna koalicija. Ideja, naj denar sledi pacientu, je bolj specifična. V slovenskem zdravstvu jo je zagovarjal in uveljavljal Danijel Bešič Loredan, prvotni minister za zdravje v vladi Roberta Goloba.
Eksperiment, s katerim so v mandatu Bešiča Loredana z neomejenim plačevanjem storitev »raziskovali« meje zdravstva, ni prinesel obljubljenega napredka. Bolnikov, ki na pregled ali zdravljenje čakajo nedopustno dolgo, je bilo iz meseca v mesec več. Priložnost za dodatna plačila zdravljenj so pograbili predvsem zasebniki s koncesijo, pri katerih so popoldansko delo opravljali številni zdravstveni delavci iz javnih bolnišnic, v javnih zavodih pa so tarnali o dodatni ošibitvi. Opazno je bilo tudi usmerjanje zdravstva k storitvam, ki se izvajalcem bolj izplačajo.
Poskus je bil končan predčasno. Fazi, v kateri bi se lahko za denar iz zdravstvene blagajne potegovali tudi zasebniki brez koncesije, so se v Golobovi vladi – tako kot ministru – odpovedali. Državni sekretar v mandatu Bešiča Loredana je bil Tadej Ostrc, vidni predstavnik Logarjevih Demokratov. V zadnjih tednih je bil neuradno kljub nekaterim dvomom glede podpore SDS večkrat omenjen kot potencialni kandidat za zdravstvenega ministra.
Pravosodje
Čeprav ali pa prav zato, ker ima predsednik SDS Janez Janša osebne zamere do slovenskega pravosodja, ga izhodišča za oblikovanje nove desne koalicije neposredno niti ne omenjajo. Izhodišča tako napovedujejo zgolj ničelno toleranco do korupcije, v boju proti njej pa bo koalicija oblikovala »steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala«. V okviru tega stebra bi vzpostavili neodvisen in celovit sistem institucij zatiranja korupcije in organizirane kriminalitete.
Takšen steber, o kakršnem govori SDS, Slovenija sicer že ima. Na področju preprečevanja korupcije deluje KPK, s kataloškimi kaznivimi dejanji, med katerimi so tudi korupcijska kazniva dejanja in organizirana kriminaliteta (pa tudi gospodarski kriminal, ki ga izhodišča za nastajajočo koalicijo niti ne naslavljajo), pa se ukvarjajo nacionalni preiskovalni urad, specializirano državno tožilstvo in specializirani oddelki okrožnih sodišč na sedežih višjih sodišč v Ljubljani, Kopru, Celju in Mariboru. Glede na pretekli odnos SDS do policije in pravosodja je tako pričakovati, da bo nova koalicija predvsem zatresla že obstoječi steber.
Infrastruktura in energetika
Izhodišča za oblikovanje »koalicije za uspešno Slovenijo« ne omenjajo infrastrukture. Energetiko omenjajo pod točko 7: »Zagovarjamo razumne politike varovanja okolja, ki omogočajo tako blaginjo kot zdrav naravni življenjski prostor ter povečujejo energetsko suverenost države.« In pod točko 10: »Zagotavljali bomo visoko raven energetske varnosti z zanesljivimi in razpršenimi viri ter krepili energetsko samostojnost države.«
Po neuradnih informacijah naj bi novo ministrstvo za infrastrukturo in energetiko prevzel Jernej Vrtovec (NSi). V predvolilnem dokumentu strankarskega trojčka energetika ni bila programska prioriteta. NSi se je sklicevala na program iz leta 2022, v katerem je zapisala, da bi bilo treba vsako proizvodno enoto električne energije na fosilna goriva pred ukinitvijo nadomestiti z novimi obnovljivimi viri. Projekt Jek 2 NSi podpira. Pred štirimi leti je stranka predlagala tudi gradnjo sončnih elektrarn na degradiranih območjih ter prepoznala neizkoriščeni potencial geotermalne energije, rek in vodotokov ter vetrne energije, ki so jo v programu označili za dragoceni vir.
Večji poudarek je trojček dal »policentričnemu« razvoju infrastrukture, za katerega bi bila nujna pospešitev postopkov umeščanja strateških infrastrukturnih projektov v prostor. Stranke zagovarjajo širitev preobremenjenih avtocestnih vpadnic in gradnjo regionalnih hitrih cest, ki bi spodbudile razvoj podeželja. Zgradile bi krajše dvotirne železniške odseke in izogibališča za hitro povečanje zmogljivosti in zmanjšanje zamud. Širili bi mestne vpadnice in druge prednostne odseke. Zgradili bi hitro železniško povezavo Ljubljana–Maribor ter okrepili letalski in pomorski promet.
Predvolilne smernice SDS niso omenjale projekta Jek 2. Drugega bloka jedrske elektrarne prav tako ni izrecno omenjala koalicijska pogodba zadnje Janševe vlade. Ta je leta 2020 dajala splošen poudarek energetski samooskrbi s ciljem dolgoročne zagotovitve energetske neodvisnosti in drugim ukrepom za ogljično nevtralnost do leta 2050, vključno z izrabo jedrske energije. Obljubljala je pospešitev umeščanja hidroelektrarn v prostor na srednji Savi in začetek gradnje HE Mokrice na spodnji Savi.
Pred šestimi leti je Janševa vlada na področju infrastrukture napovedala modernizacijo in novogradnje železniške infrastrukture, pospešitev širitve avtocestnega omrežja ter odpravo administrativnih ovir, ki bi pospešile umeščanje večjih infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor. Pod točko 25 je napovedala: »Nadaljevanje izvajanja protipoplavnih ukrepov na celotnem območju države.«
Pripravili Anže Lebinger, Aleš Gaube, Nina Knavs, Tomaž Klipšteter in Peter Lovšin