Predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki so ga ob pozivih k izboljšanju razmer za t. i. normirance pripravili v poslanski skupini Svoboda in ga v DZ vložili s podpisi koalicijskih poslancev, je razburil predvsem zaradi predvidenih sprememb, ki bi vplivale na pokojninsko blagajno.
Kot izhaja iz danes objavljene nove različice besedila predloga novele, so na podlagi usklajevanj in ob upoštevanju izraženih stališč socialnih partnerjev prilagodili pogoje za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ni pa več določb, ki bi se nanašale na spremembo minimalne zavarovalne osnove.
Z novim predlogom novele so že seznanjeni na ministrstvu za finance, kjer pozdravljajo dejstvo, da se z novim predlogom odpravljajo določene nejasnosti prvotno vloženega predloga ter se rešitve prilagajajo tudi izvedbenim vidikom. Dodatno kot posebej pozitivno ocenjujejo rešitev, ki predstavlja implementacijo zadnje odločbe ustavnega sodišča na področju normirancev v zvezi s presojo pogojev za izpolnitev pogoja za tako imenovane polne normirance.
Še zlasti pa pozdravljajo dejstvo, da je bila iz zakona izključena rešitev o določitvi nove nižje minimalne zavarovalne osnove za plačevanje prispevkov za socialno varnost samostojnih podjetnikov in kmetov. Kot so poudarili v sporočilu za javnost, je ta predstavljala znaten poseg tako v financiranje blagajn socialne varnosti kot tudi v same sisteme socialne varnosti.
Po prejšnjem predlogu bi se samostojnim podjetnikom in kmetom, ki letno ustvarijo do 30.000 evrov prihodkov, zavarovalna osnova za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje določila v višini 60 odstotkov minimalne plače, ne 60 odstotkov povprečne plače, kot velja sedaj. V novem predlogu teh določb ni več.
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) so opozorili, da bi to pomenilo odstop od pokojninskega sistema in privilegiranje določene skupine zavarovancev ter zahtevalo dodatna sredstva državnega proračuna. Te kritike delijo tako v zvezi društev upokojencev kot v sindikatih.
Prejšnji predlog novele je predvideval tudi, da se, če bodo prihodki pod določenim pragom, namesto sedanje petletne omejitve vrnitve v sistem normirancev vpelje možnost takojšnje vrnitve, sicer pa po treh letih.
Posodobljeni predlog novele odpravlja časovni pogoj za vrnitev v sistem normirancev. Namesto tega se predlaga uvedba milejše varovalke, in sicer sprememba prihodkovnih pogojev za vstop oz. ponovni vstop v sistem.
Samostojni podjetniki se bi po predlogu v sistem obdavčitve po normiranih odhodkih lahko vrnili, če pred tem v dveh zaporednih davčnih letih skupaj v povprečju ne bi presegli siceršnjega praga letnih prihodkov, določenega za vstop v sistem normirancev. Za t. i. polne normirance je ta prag pri 120.000 evrih, za popoldanske pri 50.000 evrih. Za tiste, ki ne sodijo v nobeno od teh dveh kategorij, so predlagatelji dodali še novo kategorijo s pragom letnih prihodkov 85.000 evrov.
Predlog novele danes obravnava tudi ESS.