Sanja Ajanović Hovnik, nekdanja ministrica za javno upravo v vladi Roberta Goloba, je prek odvetniške družbe Čeferin na državni zbor naslovila zahtevo za presojo ravnanja vodstva komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Kot je poročal Siol, ki je pridobil dokument, želi, da poslanci pregledajo dokumentacijo o postopkih zoper njo, preverijo, kdo je v njih odločal, in predsednici republike predlagajo razrešitev vseh treh članov senata.
Poslanec SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs je na omrežju X zapisal, da je vlogo kot član mandatno-volilne komisije pravkar prejel in prebral, ter hipoma pozval k razrešitvi predsednice KPK Katarine Bervar Sternad ter njenih namestnikov Tine Divjak in Aleša Kocjana. Komisiji je očital, da so jo prevzeli levi aktivisti, povezani z nevladnimi organizacijami. Na Hojsovo objavo se je odzval Žiga Turk, nekdanji minister v vladah Janeza Janše, in pozval k ukinitvi komisije. »Te inkvizicijske organe je treba ukiniti,« je zapisal na omrežju X in dodal, da je preganjanje kaznivih dejanj naloga tožilstva.
O pristojnostih KPK je nedavno za Delovo Sobotno prilogo govoril tudi predsednik Uefe Aleksander Čeferin. V intervjuju, objavljenem 9. oktobra, je ob vprašanju o ustanavljanju posebnega organa za pregon korupcije dejal, da kazniva dejanja preiskuje policija, preganja pa jih tožilstvo. Vlogo KPK vidi predvsem v spremljanju podatkov o korupciji, pripravi smernic ter izobraževanju in ozaveščanju. Po njegovi oceni komisija to delo večinoma opravlja, občasno pa jo uporabijo »za to, da se nekoga označi za koruptivnega«, tudi kadar ni bil izpeljan noben postopek.
Nataša Pirc Musar proti ukinitvi komisije
Urad predsednice republike je pojasnil, da z očitki nekdanje ministrice ni bil seznanjen po uradni poti ali neposredno. Državni zbor predsednici doslej ni posredoval predloga za razrešitev. Po 22. členu zakona o integriteti in preprečevanju korupcije lahko predsednica republike tudi na predlog državnega zbora razreši predsednico KPK ali katerega od njenih namestnikov, če funkcije ne opravlja v skladu z ustavo in zakonom. »Morebitne odločitve o razrešitvi lahko zato temeljijo izključno na zakonsko določenih razlogih in ustrezno ugotovljenih dejstvih, ne pa zgolj na javno izraženih očitkih ali siceršnjem nestrinjanju z odločitvami komisije,« so poudarili v uradu. Nataša Pirc Musar po navedbah urada »močno podpira ohranitev KPK kot samostojnega in neodvisnega organa«. Urad je pozive k ukinitvi označil za »populistične izjave«, predsednica pa odločevalce poziva, naj preučijo predloge KPK za izboljšanje zakonodaje in jih vključijo vanjo.
Na KPK so medtem pojasnili, da z vlogo predhodno niso bili seznanjeni in da jo razumejo predvsem kot poskus diskreditacije članov senata v okviru obrambe nekdanje ministrice. Pristojnim institucijam bodo po potrebi pojasnili razloge za svoje odločitve.
Kaj nekdanja ministrica očita vodstvu KPK
Sanja Ajanović Hovnik trdi, da so nekateri člani senata po svoji izločitvi iz postopka zoper njo še vedno odločali o izločitvah drugih članov. Pri Bervar-Sternadovi in Divjakovi izpostavlja njuno nekdanje delo v nevladnih organizacijah PIC in CNVOS, ki sta leta 2023 podprli poziv k njenemu odstopu. Kocjanu očita, da se je o njenem primeru javno opredeljeval že kot novinar in komentator, pozneje pa je o njem odločal kot član senata.
V ozadju pobude je razpis za nevladne organizacije iz leta 2023. Takratna ministrica je podpisala izjavo podpore inštitutu, ki ga je vodila njena nekdanja poslovna partnerica Kaja Primorac. KPK je ugotovila, da se je s podpisom znašla v nasprotju interesov. O tem ni pisno obvestila nadrejenega in se iz tega dela postopka ni izločila. Komisija ji je izrekla 400 evrov globe, odločba pa je pravnomočna. Ugotovitve KPK o nasprotju interesov iz ločenega postopka Ajanović-Hovnikova izpodbija na upravnem sodišču.