Ogorčen je tudi eden od naših bralcev, ki je dobil visok račun za plačilo uporabnine na območju Sečovelj. »Sem mislil, da so mi zaračunali uporabnino za plažo pod Bernardinom,« je bil piker ob pogledu na znesek na položnici. Zatrdil je, da je račun za plačilo uporabnine prejel na naslov, na katerem ni prijavljen že več kot štirideset let. Je pa pred desetletjem podedoval manjši del stanovanjske hiše. Ta stoji na parceli, ki meji na zemljišče sklada, na katerem so sporni objekti, ki naj bi jih uporabljal.
Sklad: Stranki bomo hvaležni za odziv
Bralec zagotavlja, da ne zemljišč ne omenjenih objektov ni nikoli uporabljal in da sklad do tega podatka, da je njihov uporabnik, ni mogel priti po temeljitem preverjanju evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju Gurs) in stanja na terenu, kot je zatrdil, da je to počel. Sprašuje se, ali je solastništvo na nekem objektu dokaz za uporabo zemljišča sklada, ki meji s parcelo, na kateri stoji ta objekt. Čudi se tudi, da mora uporabnino plačati zgolj on, ne pa tudi drugi solastniki objekta, ki stoji na parceli ob skladovem zemljišču. Skladu očita, da nadleguje državljane, ki z uporabo državnih zemljišč in objektov na njih nimajo popolnoma nič.
Ko smo sklad soočili z zapisanim, so odgovorili, da uradne informacije o tem nimajo in da bodo »stranki« hvaležni za odziv. »Stranka je solastnik z Republiko Slovenijo, zato navedenega ne more šteti za nadlegovanje, temveč za začetek urejanja lastniškega razmerja, ki ga je mogoče sporazumno urediti s prometom, s postopkom razdružitve solastnine ali v nepravdnem postopku,« so zapisali.
Več kot petsto ugovorov
Sklad je doslej poslal izračune uporabnine 2049 različnim uporabnikom za 3489 objektov. Ti so v 165 občinah po vsej državi. Več kot sto jih je v občinah Koper (605), Izola (509), Piran (410), Kočevje (238), Maribor (214) in Črna na Koroškem (162). Ljubljana, na primer, je z 41 spornimi objekti na devetem mestu. Na skladu so za Dnevnik pojasnili, da ni izključeno, da ne bo položnice za plačilo uporabnine prejel še kdo. »Ker se uporabnina nanaša tudi na objekte, ki na Gursu niso vpisani in je moral njihov obstoj odkriti sklad sam, obstaja možnost, da bo odkril nove primere predmetnih objektov in bo izstavil nove račune,« so zapisali.
Do 11. novembra je sklad prejel 758 plačil za uporabnino in več kot petsto ugovorov na izstavljeni račun. Ugotovil je, da se mnogi uporabniki zemljišč in objektov neurejenega stanja zavedajo in želijo svoj položaj pogodbeno urediti ter si s tem tudi zagotoviti uporabo zemljišč in objektov v prihodnosti. Nekaj pritožnikom so že ugodili in uporabnine stornirali. Poudarili so, da je Gurs večino evidentiranih objektov v svojo evidenco popisal v letu 2011. Takrat je zabeležil tudi uporabnike stavb, med katerimi so bili nekateri dejanski investitorji v objekt, drugi so bili potomci investitorjev, tretji pa so objekt prevzeli na podlagi medsebojnih dogovorov (večinoma ustnih in brez pravne podlage).
Nered na terenu in v evidencah
»Uporabniki so kasneje objekte pogosto povečevali, obnovili ali jim spremenili rabo. To so večinoma počeli brez pridobljenih ustreznih soglasij in dokumentacije. Sklad pozna primere pomožnih kmetijskih objektov, ki so jih spremenili v zidanice oziroma vikende ali celo v stanovanjske objekte, v evidenci Gursa pa so še zmeraj označeni kot pomožni kmetijski objekti,« so za Dnevnik navedli na skladu.
Dodali so, da so na terenskih ogledih še ugotovili, da so bili v registru stavb zavedeni tudi zloženi kupi lesa, opuščeni avtomobili ali plovila, postavljena na zemljišče. »V večini takšnih primerov smo že poskrbeli za izbris tovrstnih nepravilnih zaznamb v registru stavb. Nekatere objekte so po popisu odstranili, vendar ni o tem nihče obvestil upravljalca zemljišča ali Gursa. Poznamo tudi primere, ko je uporabnik objekt zrušil, ni pa odstranil gradbenega materiala,« so nered na terenu in v evidencah povzeli na skladu in dodali, da je večina objektov, ki so predmet plačila uporabnine, stala še pred ustanovitvijo sklada leta 1993. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali, izhaja, da so uporabniki po letu 1993 postavili 373 objektov s »črne liste«. Sicer pa sta najstarejša objekta iz davnega leta 1616, najmlajša iz leta 2021, največ pa jih je zraslo v letih 1900, 1980 in 1990.
