Revmatologi opozarjajo na tveganja pri uporabi izdelkov iz spletnih oglasov, kot so naravni spreji, čaji ali prehranska dopolnila. Pri izdelkih, ki jim oglaševalci pripisujejo zdravilne učinke, gre po njihovem opažanju pogosto za zavajajoče informacije. Oglasov, ki omenjajo skorajda čudežne lastnosti, je vse več, opažajo na Agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, kdo stoji za ponudbami, pa marsikdaj niti ni mogoče ugotoviti. Previdnost pri tovrstnih nakupih prek spleta svetujejo tudi na tržnem inšpektoratu.
Ti izdelki pogosto nimajo kakovostnih dokazov o učinkovitosti za zdravljenje vnetnih revmatičnih bolezni, je izpostavil dr. Žiga Rotar, predstojnik kliničnega oddelka (KO) za revmatologijo UKC Ljubljana. »Bolniki lahko zaradi lažnega upanja odlašajo z ustreznim zdravljenjem, kar pri teh boleznih pomeni večje tveganje za napredovanje bolezni, trajne okvare sklepov in slabši dolgoročen izhod bolezni,« je opozoril. Drugo tveganje so neželeni učinki in neznana sestava. »Pri izdelkih, kupljenih prek spleta, pogosto ni jasnega nadzora nad sestavinami, njihovimi koncentracijami ali morebitnimi primesmi,« je izpostavil Rotar. To je po njegovih besedah posebej problematično pri bolnikih, ki že jemljejo zdravila, saj lahko pride do interakcij ali poslabšanja osnovne bolezni. Tudi izdelki, ki so predstavljeni kot naravni, niso nujno varni.
Bolniki pogosto zapravijo precejšnje vsote denarja za izdelke, ki ne pomagajo, je dodal Rotar, ob tem pa se lahko pojavita razočaranje in izguba zaupanja v medicino. V klinični praksi se z vprašanji o takih izdelkih srečujejo razmeroma pogosto, je pojasnil. »Nekateri bolniki so razočarani, ker izdelek ni pomagal, redkeje imajo tudi neželene učinke, kot so kožne reakcije, prebavne težave ali poslabšanje simptomov,« je naštel. Večina takih posledic ostane neprijavljenih, opažajo na revmatološkem oddelku UKC Ljubljana. Bolnikom svetujejo, naj bodo do spletnih oglasov, ki obljubljajo hitre in gotove učinke, zelo kritični. »Priporočamo, da se pred uporabo kakršnega koli tovrstnega izdelka vedno posvetujejo s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Zdravljenje vnetnih revmatskih bolezni mora temeljiti na preverjenih, z dokazi podprtih metodah, individualno prilagojenih posameznemu bolniku,« je poudaril Rotar.
Kdo stoji za oglasi, je večkrat neznanka
Spomnimo, prejšnji teden so v Zdravniški zbornici Slovenije opozorili na zavajajoče oglaševanje v primeru izdelka flexosamine (oglasi so mu pripisovali zdravljenje artritisa) in čaja go slim, ki je bil v oglasih predstavljen kot izdelek za hujšanje. Prijav zoper omenjena oglasa niso prejeli, so nam sporočili s tržnega inšpektorata. V primerih spletnih prevar je zelo težko oziroma praktično nemogoče pridobiti potrebne podatke o subjektih, ki stojijo za takšnimi spletnimi stranmi, je izpostavila glavna tržna inšpektorica Andreja But. Inšpekcijski organi pa, če ne razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki, ne morejo uvesti postopkov zoper takšne neznane subjekte, je dodala. V večini primerov so tovrstne spletne strani registrirane v tujini, pretežno izven EU, kar dodatno otežuje pridobivanje podatkov, opažajo na inšpektoratu. Tržni inšpektorat ob veljavni zakonodaji tudi nima pristojnosti blokirati takšnih spletnih strani oziroma onemogočiti dostopa do njih, je spomnila glavna tržna inšpektorica. Potrošnikom svetujejo previdnost pri nakupu prek spleta in pri nakupu tako imenovanih čudežnih zdravil.
Nasvet potrošnikom: preverite prodajalca
Na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so zaznali porast oglaševanja različnih izdelkov, ki naj bi imeli zdravilne – skoraj čudežne – učinke. Pogosto gre za prehranska dopolnila, oglasi pa se pojavljajo na različnih spretnih straneh kot oglasna okenca ali kot samostojne spletne strani. Ti oglasi navajajo neverjetne učinke izdelkov, ki naj bi jih priporočali slovenski zdravniki, politiki ali druge znane osebe, ugotavljajo na agenciji za zdravila. V oglasih so lahko lažne navedbe, da so izumitelji izdelkov prejemniki mednarodnih nagrad, na primer Nobelove nagrade.
Prek medmrežja je v Sloveniji dovoljeno izdajati zgolj zdravila, pri katerih ni izdajanja na recept. Tudi takšno prodajo mora spremljati svetovanje, so izpostavili na agenciji za zdravila. Obenem je treba ob taki podaji zagotoviti varno povezavo na seznam ponudnikov izdaje zdravil preko medmrežja. Ali ima ponudnik dovoljenje za prodajo zdravil prek spleta, lahko posameznik preveri na spletnih straneh ministrstva za zdravje in v Centralni bazi zdravil (Centralna baza zdravil 2 – Iskanje). Subjekti, ki imajo dovoljenja za prodajo zdravil preko medmrežja, so opremljeni tudi z zaščitenim logom. Aktualna zakonodaja je v primeru, da so kršitelji znani subjekti v Sloveniji, po opažanju agencije učinkovita. Sankcioniranje po drugi strani ni mogoče pri ponudnikih, ki jih ni mogoče identificirati. Nove komunikacijske tehnologije nudijo vse več možnosti za namerno in škodljivo oglaševanje izdelkov nepreverjenega izvora, so opozorili na agenciji za zdravila. Potrošniki se lahko v takih primerih zavarujejo z lastno ozaveščenostjo, ugotavljajo. »Pred nakupom je treba vedno preveriti prodajalca in pridobiti čim več informacij o izdelku, ki ga nameravate kupiti,« so svetovali.