Na petem najbolj prometnem letališču v Evropi so čez poletje uvedli dodatne zaščitne ukrepe, epidemiologi so postavili pasti za komarje. Z njihovo pomočjo poskušajo razvozlati, kako so se zaposleni na letališču okužili s tropsko malarijo, najnevarnejšo obliko te bolezni. Od julija so namreč na frankfurtskem letališču zaznali šest okužb, dva zaposlena sta umrla. Prvi je prve simptome bolezni začel kazati v začetku julija, drugi zaposleni, ki okužbe ni preživel, sredi avgusta. Javno ni znano, kje konkretno so okužene osebe delale in ali so se ob istem času zadrževale na istem kraju.
Slepi potnik v letalski kabini
Inštitut Roberta Kocha, ki v Nemčiji skrbi za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni, je potrdil pojav »letališke malarije«. Okužena samica komarja vrste Anopheles je v Nemčijo očitno pripotovala v kabini ali prtljažnih prostorih letala, ki je na frankfurtsko letališče priletelo z območja, kjer je razširjena malarija. Človeka nato piči na letalu, letališču ali v njegovi neposredni okolici.
Podjetje Fraport, ki upravlja frankfurtsko letališče, je sporočilo, da so se v nastavljene pasti ujele samice komarjev. Primerke zdaj analizirajo na inštitutu za tropsko medicino v belgijskem Antwerpnu. Raziskovalci bodo med drugim analizirali DNK ujetih parazitov, da bi ugotovili, od kod izvirajo in kako so primeri povezani.
Inštitut Roberta Kocha je zdravnikom v frankfurtski regiji svetoval, naj zlasti v poletnih mesecih pri ljudeh, ki delajo na letališčih z medcelinskimi povezavami ali se zadržujejo v njihovi neposredni bližini, ob nepojasnjeni vročini pomislijo tudi na možnost malarije, četudi bolnik ni potoval v tujino.
Malarija je najbolj razširjena v podsaharski Afriki, tam zabeležijo približno 90 odstotkov vseh primerov, je poročal The Guardian. Etiopija, Kenija, Nigerija in Tanzanija, kjer je tveganje okužbe z malarijo visoko, imajo neposredne letalske povezave s Frankfurtom.
Na Brniku pozorno spremljajo informacije iz Frankfurta
Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana nima neposrednih letalskih povezav z državami, v katerih je malarija endemična. Je pa tesno – prometno in poslovno – povezano s frankfurtskim. »Z dogodkom na letališču Frankfurt smo seznanjeni in pozorno spremljamo informacije pristojnih nemških zdravstvenih in letaliških oblasti,« pravi Monika Jelačič, vodja korporativnega komuniciranja v podjetju Fraport Slovenija.
Ljubljansko letališče je že vrsto let vključeno v sistem pripravljenosti in odzivanja na čezmejna javnozdravstvena tveganja. V sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sodeluje pri pripravi nacionalnih smernic ter posebnih letaliških postopkov za obravnavo sumov na nalezljive bolezni, ki opredeljujejo spremljanje epidemioloških tveganj, obveščanje pristojnih institucij in odzivanje ob morebitnih primerih nalezljivih bolezni na letališču.
NIJZ v okviru tega sistema izvaja stalne ocene tveganj za javno zdravje. »Po trenutno razpoložljivih informacijah in ocenah pristojnih zdravstvenih organov je tveganje za Slovenijo ocenjeno kot nizko,« izpostavlja Monika Jelačič. Glede na takšno tveganje posebnih dodatnih obvestil zaposlenim niso izdali.
NIJZ: Letališka malarija v Sloveniji ni verjetna
Letališka malarija v Sloveniji ni verjetna, pomirja NIJZ. »Tveganje predstavljajo samo direktni leti z malaričnih območij,« pojasnjujejo. »Na letališčih, ki imajo redne in pogoste lete z malaričnih območij, je tako imenovana letališka malarija izjemno, izjemno redka, zato se ocenjuje, da je verjetnost pojava letališke malarije na brniškem ali drugem slovenskem letališču praktično nična.«
V Evropi so med letoma 1969 in 2024 obravnavali 145 primerov letališke malarije, največ jih je bilo v Franciji, Belgiji in Nemčiji, je mogoče razbrati iz pregledne študije iz leta 2024, objavljene v znanstveni reviji Eurosurveillance. »Število primerov malarije se je na evropskih letališčih povečalo,« ugotavljajo njeni avtorji. Več kot tretjina primerov, znanih od leta 2000, se je namreč zgodila med letoma 2018 in 2022. K porastu letališke malarije naj bi prispevale tudi podnebne spremembe. To je skladno z dejstvom, da je večina primerov zabeležena v toplejših mesecih, med junijem in septembrom.
NIJZ je v obdobju 2020–2025 evidentiral 40 primerov malarije. Letos jo je zaznal pri šestih potnikih, ki so se vrnili s tropskih in subtropskih območij, večina z Zanzibarja. »Zato je ključnega pomena, da se potniki pred odhodom seznanijo s tveganji na svoji destinaciji in dosledno upoštevajo priporočila za zaščito, vključno z jemanjem antimalarikov,« poudarjajo na inštitutu.