Internet v prostem času uporablja 84,7 odstotka prebivalcev Slovenije med 15. in 74. letom starosti, so v nedavno objavljeni publikaciji o nekemičnih odvisnostih navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pri 4,9 odstotka anketiranih uporabnikov so opazili visoko tveganje za nastanek zasvojenosti z internetom, pri 0,3 odstotka uporabnikov pa znake zasvojenosti z internetom.
Visoko tveganje pogostejše od znakov zasvojenosti
Družbena omrežja uporablja 81,2 odstotka prebivalcev Slovenije, se je še izkazalo, visoko tveganje za nastanek zasvojenosti z njimi pa so zaznali pri 5,5 odstotka uporabnikov. Manj (0,6 odstotka) je uporabnikov, ki izkazujejo znake zasvojenosti z družbenimi omrežji, so navedli na NIJZ.
Videoigre je v zadnjih 12 mesecih pred raziskavo igralo 24,1 odstotka prebivalcev Slovenije. Visoko tveganje za nastanek zasvojenosti jih je kazalo 5,5 odstotka, 0,4 odstotka pa znake zasvojenosti z igranjem. Igre na srečo za denar je v zadnjih 12 mesecih igralo 11,1 odstotka prebivalcev. Zmerno do visoko tveganje za nastanek zasvojenosti z igrami na srečo so ugotovili pri 4,1 odstotka teh ljudi, 0,1 odstotka igralcev iger na srečo pa je imelo znake zasvojenosti.
Stiska in škoda
Za čezmerno rabo interneta publikacija označuje njegovo uporabljanje za prostočasne dejavnosti vsaj 21 ur tedensko oziroma tri ure dnevno. Zasvojenost pa so, ko gre za internet, opisali kot »dlje časa trajajoč vzorec disfunkcionalnega vedenja ob uporabi specifičnih vsebin na internetu, ki pri zasvojenem povzroča stisko in škodo na različnih življenjskih področjih«. Doslej sta bili na področju nekemičnih zasvojenosti uradno priznani dve motnji, motnja igranja iger na srečo in motnja igranja videoiger, navaja publikacija. Vzorci zasvojenosti se lahko pojavijo tudi pri nekaterih drugih vedenjih, dodajajo na NIJZ, čeprav tovrstne zasvojenosti v mednarodnih klasifikacijah še ne dosegajo kriterijev za status bolezni ali motnje. V zadnjem času so v velikem porastu predvsem »digitalne zasvojenosti«, opaža publikacija.