Kljub predpisanim ukrepom za ohranitev varnosti in zdravja delavcev v času vročinskih valov – zaostril jih je lani dopolnjeni pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih – pri zelo visokih temperaturah ni več mogoče normalno delati, saj produktivnost in koncentracija zelo padeta, poveča se nevarnost poškodb in nesreč.
»Manjša podjetja nekoliko lažje prebrodimo vročinske valove, saj se lažje prilagajamo. Prerazporejamo delovni čas. Ko je vreme ugodnejše, delamo nekoliko več, nato delavci izkoriščajo ure, ko so pogoji nemogoči. Ta čas začenjamo ob 6. in delamo do 12. ure. Strinjam se, da je treba delavce zaščititi, saj smo odvisni od njih. Toda glede na to, da so se vročinski valovi začeli pojavljati bolj zgodaj, so daljši in pogostejši, potrebujemo celovitejše rešitve, kakršne poznajo v več drugih evropskih državah,« poudarja Zoran Simčič, direktor primorskega gradbenega podjetja in predstavnik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), tudi član upravnega odbora OZS.
Takšne rešitve so paritetni skladi, ki so najpogostejši prav v gradbeništvu. »Ko pride na primer do izpada zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki ne omogočajo dela, so delodajalci in posledično delavci upravičeni do nadomestila oziroma kritja stroškov iz sklada,« pravi Simčič, ki zato upa, da bodo v novem mandatu oziroma v okviru nove sestave Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dolgoletna prizadevanja za vzpostavitev paritetnega sklada tudi pri nas obrodila sadove.
To tematiko je ESS v preteklosti že obravnaval, a brez napredka. Pred koncem prejšnjega mandata je zaživela tudi posebna delovna skupina, a bolj kot ne samo formalno, zdaj pa Simčič računa, da bo začela tudi konkretno delati in nazadnje uskladila zakonski predlog, ki bi opredelil financiranje, upravljanje, namen zbranih sredstev …
Večja socialna varnost zaposlenih
Za uvedbo paritetnega sklada v gradbeništvu se že vrsto let zavzema tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), saj so prepričani, da ima številne koristi, od dviga kakovosti delovnih mest do večje socialne varnosti zaposlenih v gradbeništvu in zmanjševanja poslovnih tveganj za delodajalce. Kot poudarjajo, v preteklih letih pri pristojnih ministrstvih (za gospodarstvo in za delo), ki morata sodelovati pri pripravi zakonodaje o paritetnem skladu, ni prišlo do napredka. »Obe področji sta sedaj združeni pod enim ministrstvom, kar pomeni lažje in hitrejše usklajevanje rešitev, zato sedaj pričakujemo večjo odzivnost in naklonjenost vlade ustanovitvi paritetnega sklada,« se nadejajo.
V panožni zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala odločno podpirajo nadaljevanje vseh aktivnosti, tako tistih, ki so že bile začete, pa so se iz njim nerazumljivih razlogov ustavile na strani države, kot tistih, ki bi se že morale začeti, pa se še niso. »Ključni del teh aktivnosti bo postavitev finančnega sklada, pri katerem v začetku aktivno participira država, kasneje pa morajo vplačila pravično prevzeti gradbena podjetja.«
Za sindikate ključna ustrezna jamstva
Tudi v sindikalnih vrstah opažajo, da nekateri odgovorni delodajalci bistveno bolj kot v preteklosti spoštujejo zakonodajo in predpisane ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter prilagajajo delovni čas, kljub temu pa težave ostajajo. Najbolj na udaru so gradbeni delavci na (avto)cestnih in železniških gradbiščih, kjer se marsikje praktično ni mogoče kam umakniti in ohladiti.
Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, pravi, da načeloma podpirajo idejo in cilje, zaradi katerih naj bi paritetni sklad ustanovili, »pri čemer pa bi moral zagotavljati vsaj takšno raven pravic zaposlenih, kot jih imajo delavci trenutno, in hkrati zagotavljati ustrezna jamstva, da bodo zaposleni do teh pravic tudi dejansko dostopali oziroma da bodo dejansko prejeli prejemke, do katerih bi bili upravičeni«. Končna odločitev o njihovi podpori pa bi bila odvisna od konkretnega predloga, obsega pravic in pristojnosti, ki naj bi jih zagotavljal oziroma izvajal, ter ureditve razmerij med delodajalci, skladom in delavci.
Kot dodaja Počivavšek, se je doslej razprava sicer bolj ali manj vedno ustavila pri vprašanju zagotavljanja ustreznih pravnih podlag za ustanovitev in izvajanje pristojnosti sklada ter pri njegovem financiranju in obveznosti vključitve vanj.
Na ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport odgovarjajo, da je pobuda za vzpostavitev paritetnega sklada legitimna in vredna nadaljnje strokovne obravnave. Kot ocenjujejo, mora biti morebitna rešitev predvsem rezultat dogovora delodajalcev in sindikatov. »Ministrstvo je pripravljeno takšen proces podpreti in po potrebi zagotoviti ustrezno zakonsko podlago za izvedbo dogovorjenih rešitev.« Bo pa pri morebitni vzpostavitvi slovenskega paritetnega sklada, kot še poudarjajo, treba skrbno pretehtati njegove finančne posledice, način upravljanja, razmerje do obstoječih sistemov socialne varnosti ter zagotoviti, da bodo pravice delavcev primerljive s pravicami v državah, kjer takšni skladi že uspešno delujejo. »Prav tako je pomembno, da bi bila ureditev oblikovana tako, da bi prispevala tudi h konkurenčnosti slovenskih gradbenih podjetij na evropskem trgu.«