Direktorica in glavna urednica založbe Anja Zag Golob je pojasnila, da so bili v zvezi z napadom iz sovraštva na knjigarno 19. junija 2024 - zaradi neustreznega odziva državnih institucij - prisiljeni zoper napadalca vložiti civilno tožbo za zaščito knjigarne, v njej zaposlenih in obiskovalcev. V postopku je narok potekal 25. avgusta letos, založba pa je s toženim sklenila sodno poravnavo.
Z omenjeno poravnavo je bilo dogovorjeno, da bo toženi založbi do 1. decembra plačal dejanske stroške za uničeno mavrično zastavo, ki jo je odtrgal z vratnega krila knjigarne, in za najem varnostne službe za čas po napadu do konca junija 2024.
Poravnava vključuje tudi zavezo toženca za objavo javnega opravičila v časniku Večer do 1. oktobra letos. V omenjenem opravičilu mora v skladu s sklenjeno poravnavo po besedah Zag Golob pisati, da se storilec založbi iskreno opravičuje za nameren napad na mavrično zastavo kot simbol boja za enakopravnost LGBTQI+ in drugih manjšin, knjigarno kot prostor svobode in na svobodo izražanja nasploh.
Storilec kljub podpisu poravnave opravičila za napad ni objavil
Iz založbe so zdaj sporočili, da storilec kljub podpisu poravnave omenjenega opravičila do postavljenega roka ni objavil, kar po njihovem mnenju predstavlja enoznačno kršitev pogojev poravnave, absolutno nespoštovanje instituta sodišča, v temelju pa izničuje tudi v opravičilu zapisano vsebino.
Po besedah Zag Golob je skrajno zaskrbljujoče, da gre v konkretnem primeru za napad iz sovraštva do manjšin, ob čemer bi morali v demokratični državi zvoniti vsi alarmi. "Knjigarna je po definiciji prostor svobode, kritične misli in proste besede. Po zakonu je nanjo dovoljeno izobesiti mavrično zastavo, počutja posameznic in posameznikov ob tem pa so zasebna stvar in pod nobenim pogojem ne bi smela rezultirati v ogrožujočih dejanjih za posameznike ali skupnost," je dejala in dodala, da se je zato tovrstnim praksam nujno javno postaviti po robu.
Kot so še zapisali v založbi, so osupli nad dejstvom, da v Sloveniji določeni državljani očitno mislijo, da pravo zanje ne velja in da poravnave, ki so jo podpisali pred sodiščem, ni treba spoštovati. S tovrstnim ravnanjem je v temelju ogrožen tudi institut ustave, ki med drugim določa, da smo pred zakonom vsi enaki. Založba bo zato uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva in bo vztrajala tako pri objavi javnega opravičila kot tudi pri poznejšem plačilu odškodnine.
Mariborka v zadnjih letih tarča več napadov
Mariborska knjigarna je bila v zadnjih letih sicer deležna že več podobnih homofobnih napadov, nazadnje sredi avgusta letos, ko je neznanec z rdečo barvo in napisom popackal pročelje poslovnega prostora na Koroški ulici. Podporo sta ji lansko poletje izkazala tudi predsednica Nataša Pirc Musar in mariborski župan Saša Arsenovič, ki sta se udeležila razvitja mavrične zastave pred knjigarno.
