"V Sloveniji se je sloj kmetov, ki 'kosijo' predvsem subvencije, že ustvaril. Obstaja nevarnost, da jih bo nova reforma k temu dodatno spodbujala. To pa ni zaželeno ne za davkoplačevalce, ker se javna sredstva trošijo neracionalno, ne za kmetijstvo, ker dajejo napačna sporočila proizvajalcem," so med drugim zapisali avtorji študije Ocena učinkov reforme SKP na slovensko kmetijstvo, ki so jo po naročilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije.
Dr. Emil Erjavec, eden od soavtorjev študije, pravi, da uvedba enake višine plačil za njive, trajne nasade in trajno travinje, ne glede na rabo zemljišč, vodi do precejšnje prerazporeditve proračunskih podpor na ravni posameznih kmetijskih gospodarstev. "Tisti, ki so imeli doslej nizke zgodovinske vrednosti plačil in več travinja, za katero so bila doslej nižja plačila, bodo dobivali znatno več kot tisti, ki imajo višja zgodovinska plačila in več njiv. Se pa na ravni sektorjev te spremembe že deloma uravnotežijo. Dobivata prireja drobnice in pridelava v trajnih nasadih, ki je bila doslej večinoma brez podpor, izgubljata pa mleko, četrtino mase plačil, in prireja govejega mesa (deset odstotkov). Slednja z izrazitimi spremembami med kmetijskimi gospodarstvi," je ugotovitve študije povzel Erjavec.
Poudaril je, da so pri analizi učinkov reforme SKP na slovensko kmetijstvo upoštevali tudi napovedi sprememb cen kmetijskih proizvodov do leta 2020, ki sta jih pripravila OECD in ameriški FAPRI. V tem primeru bo pri večini sektorjev učinek reforme manjši, saj podpore predstavljajo manjši del prihodkov. Tako bo pričakovani padec prihodkov v prireji mleka predvsem rezultat nižjih odkupnih cen, te pa posledica ukinitve proizvodnih kvot. Pomembno zmanjšanje denarja za prirejo govedi bo po Erjavčevih napovedih kompenzirala pričakovana rast cen.
Avtorji študije so pri vsebinski presoji vplivov SKP na slovensko kmetijstvo opozorili na nedorečenost nekaterih predlogov evropske komisije. Ta namreč pri neposrednih plačilih uvaja tako imenovano zeleno komponento, ki naj bi prispevala k večji naravnanosti plačil v zagotavljanje okoljskih javnih dobrin, povezanih s kmetijsko dejavnostjo. "Izpostavljamo predvsem ekološko občutljiva območja, ki naj bi jih vsa gospodarstva imela v obsegu sedem odstotkov vseh njivskih površin. Šlo naj bi za krajinske elemente, žive mejice, gozdne pasove in podobno, vendar je to precej nedorečeno. Na ta način naj bi zagotovili večjo raznolikost krajine in prispevali k večji biodiverziteti. To je verjetno pomemben ukrep za regije ob Severnem morju, kjer je značilna krajina monokultur. Slovenijo pa bi lahko v celoti izvzeli, saj so ti elementi ključ naše prostorske ureditve in umestitve kmetijske rabe v prostor. Dodatni elementi bi bili gospodarsko škodljivi, okoljsko ne bi prinesli veliko, administrativno pa bi bilo to pri naših manjših kmetijah skoraj neizvedljivo," meni Erjavec.
