»Prišel je čas, ko moramo vsi evropski kmetje stopiti skupaj, da odločevalce na ravni EU prepričamo, da so nekatere politike, ki jih izvajajo, napačne. Zahteve slovenskih so enake zahtevam evropskih kmetov. Nasprotujemo trgovinskim sporazumom za uvoz hrane, pridelane po povsem drugačnih standardih, kot veljajo v Evropi in Sloveniji. Želimo zaščititi evropske potrošnike, da bodo lahko še naprej kupovali lokalno pridelano, varno in kakovostno hrano,« je pred odhodom v Bruselj v izjavi za medije poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek.
Kmečki veljaki na pot z letalom
Prepričan je, da bo evropsko kmetijstvo zaradi vdora tuje, cenejše hrane izgubilo konkurenčnost, zato bi po njegovem potrebovalo višjo finančno podporo, a naj bi se v novem večletnem proračunu EU za obdobje 2028–2034 zgodilo ravno nasprotno. »V predlogu, ki je trenutno na mizi, je kmetijstvo največji poraženec. In to ne za malenkost. Evropa se je kmalu po drugi svetovni vojni povezala zaradi jekla in lakote. S predlaganim večletnim proračunom zato ogrožamo jedro, zaradi katerega je sploh stopila skupaj. V začetku je šlo sedemdeset odstotkov proračuna EU za razvoj kmetijstva. Trenutno ta delež znaša okoli 34 odstotkov, po novem naj bi se zmanjšal na petnajst. S tem bi bistveno oslabili celoten kmetijski sektor,« je še poudaril Podgoršek, ki bo na protest v Bruselj odpotoval z letalom. Na njem se bo med drugim pridružil predsedniku Sindikata kmetov Slovenije Antonu Medvedu, ki organizira pot z letalom, in predsedniku Zadružne zveze Slovenije Borutu Florjančiču.
Protesta v Bruslju naj bi se udeležilo okoli sedemdeset slovenskih kmetov. Nekateri so se v organizaciji Združenja slovenske kmečke iniciative tja odpravili že včeraj z avtomobili. S seboj so vzeli tudi majhen traktor, natovorjen na prikolico za prevoz živine. Majhen traktor predstavlja majhno kmetijsko dejavnost, prikolica, ki ga vleče, pa simbolizira vse večje finančne, upravne in politične obremenitve, ki jih nalagajo kmetom po vsej Evropi, so pojasnili v združenju. Njegov predsednik Boštjan Slemenšek je poudaril, da bo sporazum Mercosur, ki ga bo EU podpisala s štirimi južnoameriškimi državami (Argentino, Brazilijo, Paragvajem in Urugvajem), omogočil uvoz hrane iz držav, ki ne izpolnjujejo enakih ekoloških, socialnih in proizvodnih tehničnih standardov kot evropski kmetje. »Takšna politika pomeni nelojalno konkurenco ter neposredno ogroža evropsko kmetijstvo in zanesljivo preskrbo s hrano,« je dejal Slemenšek.
Erjavec: Mercosur ne pomeni radikalnih sprememb
Nemalo ogorčenja je med slovenskimi kmeti izzval agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec, ki je 13. decembra v intervjuju za Dnevnik med drugim dejal, da sporazum Mercosur na področju agroživilstva za občutljive proizvode ne pomeni radikalnih sprememb in ne vodi v pogrom evropskega kmetijstva. »Kmetje in njihovi predstavniki pripadajo desni politični liniji, ki zna delovati le tako, da potrebuje sovražnika, da torej s prstom kaže na nekoga. In ta nekdo je zdaj Mercosur,« je povedal Erjavec.
Zaradi Mercosurja naj bi bilo najbolj na udaru goveje meso, toda po Erjavčevih besedah vse mednarodne študije kažejo, da pri govedini ne more priti do pretresa, kajti carina na uvoz bo znižana na 7,5 odstotka le za okoli 199.000 ton različnih kategorij mesa na leto. »To je nekaj več kot odstotek letne porabe govedine v Evropi. Poleg tega meso iz držav Mercosurja že zdaj prihaja v Evropo. V glavnem zamrznjeno, ki se ga uporablja za predelavo. Slovenija uvaža zanemarljive količine. Pri svežem mesu veljata tudi navajenost kupca in trdnost povezave med rejci, mesno industrijo in potrošniki. To zaupanje je v Sloveniji šibkejše kot v zahodnem in severnem delu EU, pa tudi manjše kot v Italiji,« je za Dnevnik pojasnil Erjavec. x