Kmetje traktoristi so včeraj po nekaterih slovenskih krajih izpeljali nov protest. Z informacijami, kdaj in kje bo potekal, so bili skopi, skrivnost je tudi, kdo jih vodi. Iz sindikata kmetov, ki je bil v preteklosti poleg kmetijske zbornice dirigent večine kmečkih puntov, so sporočili, da se protestniki, ki jih sindikat sicer podpira, tokrat samoorganizirajo.
Kmetje so šli na ulice tudi lansko pomlad. Takrat organizirano, z natančnimi informacijami, kdaj in kje bo punt, kdo ga organizira in kaj zahtevajo. Sestavili so petnajst stavkovnih zahtev, o katerih se predstavniki šestih kmetijskih organizacij (sindikata, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije ter Združenja hribovskih in gorskih kmetij) še vedno pogajajo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter ministrstvom za naravne vire in prostor.
Pogajanja je najprej prekinila avgustovska ujma, nato še razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko in kar trimesečno iskanje zamenjave zanjo. Pod taktirko nove ministrice Mateje Čalušić so se pogajanja ta mesec nadaljevala, a je kmalu prišlo do kratkega stika. Sestanka s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem zaradi novih davčnih obremenitev, ki jim ga je za 20. februar suvereno obljubila ministrica Čalušić, namreč ni bilo. Kmetje so včeraj zato znova sedli na traktorje, čeprav so z Boštjančičevega ministrstva sporočili, da se bodo z njihovimi predstavniki vendarle sestali, in sicer v torek, 27. februarja.
Hkrati s protesti traktoristov je včeraj v državnem zboru potekala nujna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Čas je za razpravo in dialog o novi viziji kmetijske politike. Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec, ki je eden največjih poznavalcev skupne evropske kmetijske politike, je poudaril, da so razprave, kakršna je bila včerajšnja na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, pozitivne. Po njegovi oceni je kmetijstvo sredi kaosa.
Kmetje s kmetijsko politiko aktualne vlade niso zadovoljni. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić pa je očitno prepričana o nasprotnem. V pismu, ki ga je v četrtek poslala sodelavkam in sodelavcem, je med drugim zapisala: »Svoje delo jemljem kot poslanstvo in sem v resnici hvaležna, da lahko zastopam slovenskega kmeta. Če bi vam pisala, da je funkcija enostavna, bi lagala. Je pa delo zagotovo veliko lažje, ker imam ob sebi strokovne in predane osebe na vodstvenih položajih, tudi v okviru strokovnih podpor znotraj ministrstva in organov v sestavi.« Ministrica je tudi poudarila, da se ob »vseh informacijah, ki dnevno krožijo v medijih«, na sodelavce obrača z željo, da ne bi podvomili o svoji strokovnosti.
Kmetijstvo je sredi kaosa
Hkrati s protesti traktoristov je včeraj v državnem zboru na zahtevo opozicijske Nove Slovenije potekala nujna seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z naslovom Čas je za razpravo in dialog o novi viziji kmetijske politike. Na tej seji je državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Blaž Germšek ponovil promocijsko sporočilo iz ministričinega pisma. »Nekaj od vas bo verjetno razočaranih, večina slovenske stroke in predvsem kmetov pa bo verjetno pomirjena, ko bom povedal, da sem pozitivno presenečen nad profesionalnostjo in pripadnostjo večine zaposlenih na ministrstvu v odnosu do slovenskega kmeta in podeželja. Vsi si želimo delati za kmete in vemo, da smo na ministrstvu izključno in samo za kmeta,« je dejal Germšek, ki je državni sekretar na ministrstvu, ki ima v svojem imenu tudi besedici prehrana in gozdarstvo, od lanskega oktobra. Pripomnil je še, da so ministrstvo prevzeli »na zelo majavih temeljih«.
Agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec, ki je eden največjih poznavalcev skupne evropske kmetijske politike, je poudaril, da so razprave, kakršna je bila včerajšnja na parlamentarnem odboru za kmetijstvo, pozitivne. Po njegovi oceni je kmetijstvo sredi kaosa. Negotovost pred prihodnostjo je velika. Cene nekaterih ključnih proizvodov so padle, vhodni stroški so še zmeraj visoki, trgovinski sporazumi, ki jih sklepa Evropska unija, denimo z Ukrajino in z državami Latinske Amerike, pa spreminjajo cenovna razmerja. Izrazit dejavnik negotovosti so tudi podnebne razmere.
Politična vojna
Pomemben element zaostrovanja razmer je, tako Erjavec, kmetijska politika. »Evropska komisija je prek evropskega parlamenta in evropskega sveta uveljavila kar nekaj elementov zelenega prehoda, še več jih pa čaka. Ta nova okoljska arhitektura pomeni dodatne zahteve, dodatne priložnosti in tudi nevarnosti. Toda v Evropi kmetov nismo znali prepričati, da so stvari drugačne, jih prilagoditi na nove razmere in sprejeti ukrepe, ki bi imeli dejanske učinke. Zato imamo, kar imamo – množice kmetov na ulicah,« je razmere na evropski ravni opisal Emil Erjavec.
Tudi iz razprave v Sloveniji je po njegovem mogoče razumeti, da nismo dojeli, da se je model kmetijstva, po katerem smo sto let pridelovali hrano, izpel, ker povzroča preveliko škodo, okolju in prebivalstvu, tudi kmetom. »Najtežje je izpeljati to transformacijo. Gre za spremembe v glavah, za nove tehnologije. Tega pa kmetje ne morejo narediti na silo. Mislim, da je evropska komisija tukaj naredila zelo veliko napako, da ne rečem nori eksperiment. Postavili so meje za določene stvari, ne da bi o tem dovolj razmislili in poskrbeli za prilagoditve. Celoten sistem transformacije trajnostnih prehranskih sistemov je zaradi slabih priprav padel na ulici. Danes imamo politično vojno v evropskem parlamentu, med političnimi strankami ... Nekaj, kar moramo narediti, smo naredili slabo. Kmetje so se seveda odzvali. Najprej niso verjeli, da se jim bo to zgodilo, zdaj so pa na ulicah,« je poudaril Erjavec.
Kdo naj zastopa kmete?
Meni, da smo tudi v Sloveniji padli na izpitu iz trasiranja novih ukrepov. »To je strokovno delo, ki ga je treba spilotirati, se s kmeti pogovarjati. Preveriti je treba, ali jih bodo sprejeli ali ne ter ali so učinki za okolje in naravo pravi,« je kritičen agrarni ekonomist. Dialog je zato po njegovem nujen, stvari pa bi morali spreminjati utemeljeno na dejstvih, ne na podlagi čustev in občutkov. Povedal je tudi, da za slovensko kmetijstvo ne vemo zelo natančno, kakšen je njegov ekonomski položaj. Osnovnih informacij nimamo niti za okoljski in socialni del.
Med razlogi, zakaj so kmetje na ulicah, so po mnenju Erjavca tudi socialni. Veliko kmetov po vsej Evropi nima naslednikov. »Po drugi strani imamo mlade naslednike, ki vstopajo pogumno, tudi s finančnimi podporami, naenkrat pa ne vedo, kakšne so perspektive, cene padajo, nekdo pa jim nalaga predpise, ki jih ne razumejo. Na Nizozemskem jim jemljejo zemljo, pri nas jim na nekaterih območjih celo prepovedujejo kmetovati. Seveda so ljudje besni,« je sklenil Erjavec.
Toda slovenski kmetje bodo lahko v pogajanjih s predstavniki vlade za izboljšanje svojega položaja uspešni le, če bodo enotni in če se bodo znali dogovoriti, kdo naj jih sploh zastopa. To, da se s traktorji enkrat prevažajo po Ptuju, drugič po Kranju, tretjič po Celju …, ni prava pot. To je le potujoča razstava traktorjev, kot smo te kmečke aktivnosti naslovili v včerajšnjem Dnevniku in s tem zelo vznejevoljili poslanca SDS Tomaža Lisca. »Tak naslov je v posmeh slovenskim kmetom,« je dejal.
