Ukrep, ki ga je odbor obravnaval v ponedeljek, predstavlja predlog 15. spremembe programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Odobriti ga mora še Evropska komisija, so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Upravičene naložbe v okviru ukrepa se nanašajo na gradnjo in obnovo kmetijskih objektov, trajne nasade, živali, mehanizacijo, zasebno infrastrukturo, kot so na primer dovozi, ter opremo in zemljišča, poškodovana zaradi naplavin, erozije ali nanosa zemljine zaradi plazov.
Upravičenci bodo kmetijska gospodarstva, prizadeta v popravah, ki bodo izkazala najmanj 30 odstotkov škode na predmetu podpore. Vpisana morajo biti v register kmetijskih gospodarstev, obenem pa so morala oddati zbirno vlogo.
Novi ukrep po navedbah ministrstva pomembno dopolnjuje ostale mehanizme, ki bodo na voljo prizadetim v poplavah. Kot so spomnili, je v javni obravnavi predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, na podlagi katerega bodo vlagatelji lahko zaprosili za predplačilo v višini 50 odstotkov vrednosti naložbe.
Po sprejemu tega zakona vlagatelju ob zahtevku za predplačilo ne bo treba predložiti bančne garancije. Stopnja podpore bo sto odstotkov upravičenih stroškov. Objava javnega razpisa je predvidena decembra.
V obdelavi tri odstotke več kmetijskih površin kot pred tremi leti
Na statističnem uradu so ob tem sporočili, da v letu 2023 obdeluje pet ali več hektarjev kmetijskih zemljišč skoraj en odstotek manj gospodarstev kot v letu 2020, vendar pa kmetujejo na treh odstotkih več površin. Skupno število kmetijskih gospodarstev je v tem času upadlo za sedem odstotkov na 50.531.
V letošnjem letu je v Sloveniji v uporabi 447.158 hektarjev kmetijskih zemljišč. Največji delež predstavljajo trajni travniki in pašniki (56 odstotkov), sledijo njive (38 odstotkov) in trajni nasadi (šest odstotkov).
Zaradi spremembe zakonodaje so letos na Statističnem uradu RS zbrali podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev po novi metodologiji, zato niso neposredno primerljivi s prejšnjimi podatki. Da bi omogočili primerjave, so podatke iz popisa kmetijstva iz leta 2020 preračunali na primerljivo raven.
Po novi metodologiji povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji gospodari z 8,8 hektarja kmetijskih zemljišč. Od tega obdeluje pet hektarjev trajnih travnikov in pašnikov, 3,4 hektarja njiv in pol hektarja trajnih nasadov.
Z vidika velikostnih razredov površin kmetijskih zemljišč v uporabi se je število kmetijskih gospodarstev od leta 2020 povečalo le v razredu 20 ali več hektarjev, in sicer za 13 odstotkov. V razredu od pet do 20 hektarjev se je zmanjšalo za tri odstotke, v razredu pod pet hektarjev pa za 14 odstotkov.
Najštevilnejša vrsta rejnih živali na kmetijskih gospodarstvih je perutnina, saj šteje nekaj več kot 7,4 milijona rejnih živali. Ta številka je sedem odstotkov višja kot pred tremi leti. Sledi govedo, pri katerem se je število glav zmanjšalo za šest odstotkov na 445.625. Poleg tega opazovana kmetijska gospodarstva letos redijo tudi tri odstotke več plemenskih ovc in devet odstotkov več plemenskih koz kot v letu 2020. Število prašičev je upadlo za 15 odstotkov.
