»Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek od vsega začetka služi parcialnim interesom, naseda dnevnopolitičnim dogajanjem in ne ponudi novega koncepta delovanja zbornice, ki bi morala zastopati vse člane, a so ekološki kmetje potisnjeni na rob, ribiči zapostavljeni, glasovi številnih deležnikov podeželja preslišani. To pomeni izgubo reprezentativnosti in zlorabo položaja,« je vodstvo KGZS v nedavni izjavi okrcal poslanec Svobode Robert Janev.
Mateja Čalušić: Kmetijstvo je bilo trideset let ugrabljeno
Pri udrihanju po vodstvu KGZS se je Janevu pridružila tudi strankarska kolegica in kmetijska ministrica Mateja Čalušić. »Določeni akterji skušajo kmetijski sektor prikazati v najslabši možni luči. Slovenskemu kmetijstvu se trenutno dogaja predvsem velika krivica. Razmere ocenjujem kot družbeno izredno kritične,« je dejala in poudarila, da je sama v politiki navzoča manj kot štiri leta, njeni kritiki pa že vsaj štiri leta na potenco, vendar razmer v tej panogi niso uredili. Prepričana je, da jim je v mandatu te vlade na podeželju uspelo doseči »resnično velike premike«. Lahko bi jih še veliko več, je dodala, če ne bi bilo kmetijstvo v zadnjih tridesetih letih ugrabljeno.
Med dosežki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pod to vlado je ministrica izpostavila spopadanje z velikimi naravnimi katastrofami, kot so bili požar na Krasu in poplave avgusta 2023, kmetom so pomagali pri odpravi posledic pozebe, v boju z boleznijo vinske trte zlata rumenica, prav tako z boleznijo modrikastega jezika … »S strokovnimi in zavzetimi sodelavci ter vrhunskimi direktorji smo v resorju opravili nadstandardne premike.«
Spolitizirano je tudi ministrstvo, ne le zbornica
Katere vrhunske direktorje je imela v mislih, ministrica ni povedala. Na njenem ministrstvu namreč vladata kadrovsko razsulo in enaka mera spolitiziranosti, kot jo Svoboda očita Janševi SDS v povezavi s KGZS. Veliko večino ključnih položajev na MKGP so zasedli člani Svobode in njej pridružene nekdanje LMŠ.
Po drugi strani sta ministrici Čalušićevi konec lanskega leta pobegnila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Simona Vrevc in državni sekretar Ervin Kosi. Zamenjave za slednjega še ni našla, prav tako ne naslednika generalne direktorice uprave za varno hrano Vide Znoj, ki ji je zaradi hujšega kibernetskega incidenta odstop ponudila že 7. novembra lani. Ministrica ga je sicer sprejela, a je Znojeva po skoraj treh mesecih še vedno na direktorskem položaju. V tem pogledu ni razlike med Golobovo in bivšo Janševo vlado. Tudi Janšev notranji minister Aleš Hojs je namreč ponudil odstop, a ker premier njegove pošte ni odprl, je pač ostal na položaju.
Podgoršek: Politična je zgolj slaba kmetijska politika
Na očitke o politizaciji KGZS se je včeraj odzval njen predsednik Jože Podgoršek. »Ne razumemo, kako lahko kdor koli, še posebno pa politična stranka, kot parcialni politični interes označi opozarjanje na pasti sporazuma EU-Mercosur, opozarjanje na nova finančna bremena živinorejcev v povezavi s cepljenjem, opozarjanje na zaščito rodovitne slovenske zemlje, opozarjanje na zmedo v novem sistemu kastracije pujskov in na izjemno težak položaj v prašičerejskem sektorju, opozarjanje na uničevanje kmečkih družin zaradi prekratkega prehodnega obdobja pri ukinitvi baterijske reje kokoši nesnic, opozarjanje na preštevilno populacijo divjadi in zveri v našem prostoru …« je naštel Podgoršek. In se vprašal: »Je parcialni politični interes stotine dopisov, ki jih KGZS pošilja na različne institucije in opozarja na problematiko podeželja? Kaj je tu političnega razen slabe kmetijske politike?«
Predsednik KGZS je poudaril, da so v preteklosti zbornico vodili vidni predstavniki ene politične opcije (Slovenske ljudske stranke, op. p.), vendar še nikoli doslej ni bila deležna tako grobega političnega napada. Sam ga razume kot napad na večino nevladnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, »saj so vse naše največje zahteve, ki so zaradi ignorance postale tudi protestne, usklajene«. Podgoršek ne izključuje, da bo Svoboda skušala zbornico ponovno ukiniti, kot je nameravala to lani storiti s selitvijo kmetijske svetovalne službe pod ministrstvo, prav tako s predlogom, da bi bilo članstvo v zbornici prostovoljno za vse, tudi za fizične osebe. »Svoboda lahko tudi nadaljuje napade na njej neustrezne posameznike, vendar bo morala za to, da bo utišala kritike, hkrati zamenjati tudi nekatere druge kmetijske organizacije in očitno tudi kmete,« je prepričan Podgoršek.
Nekaterim se je prvak KGZS zameril že kot minister
Politična kopja med Svobodo in SDS v povezavi s kmetijsko zbornico se žal lomijo na plečih kmetov. Razmere v kmetijstvu so resnično pereče, a jih na MKGP, ker ne marajo Podgorška, ne jemljejo dovolj resno. Tam so zaposleni ljudje, ki kuhajo do njega zamere še iz časov, ko je bil tudi sam kmetijski minister (to je bilo v letih od 2020 do 2022), po politični liniji pa mu mora kot članu SDS nasprotovati tudi sedanja ministrica Mateja Čalušić, ki jo je na ta položaj potisnila njena stranka Gibanje Svoboda.
To je Čalušićeva počela že kot poslanka, ko je prva prispevala podpis pod novelo zakona o KGZS, s katero je želela Svoboda delu članstva odvzeti pasivno volilno pravico. »Kmetu kmetijstvo, politiku politiko. Javni funkcionarji in politiki nimajo kaj početi v organih zbornice, saj vanjo vnašajo ideološki boj in obremenjenost z dnevno politiko, ki spodkopava avtonomijo in zaupanje v poslanstvo zbornice,« je takrat robantila Čalušićeva. S to zakonsko spremembo je na ustavnem sodišču sicer pogorela, njena nenaklonjenost zbornici pod sedanjim vodstvom ostaja, posledice boja med največjo vladno in največjo opozicijsko stranko pa žal nosijo kmetje.