Čeprav stroka takšno zaščito spodbuja, mnogi prebivalci še vedno nimajo dostopa do brezplačnega cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Za tiste, ki morajo seči v žep, lahko stroški ob treh odmerkih sežejo do okoli 90 evrov. Kot se je prejšnji mesec pokazalo v Ljubljani, se lahko v takih okoliščinah kaj hitro zapolnijo že termini z znižano ceno. V tem primeru je bilo treba za cepljenje v zdravstvenem domu odšteti 22 evrov. Po drugi strani je celo v starostnih skupinah, ki imajo po vsej državi možnost brezplačnega cepljenja, zlasti med odraslimi prebivalci Slovenije precepljenost nizka. Med ljudmi, ki so bili rojeni leta 1970 in so možnost cepljenja pri 49 letih dobili prvi, je prvi odmerek na primer prejela dobra petina, je razvidno iz preliminarnega poročila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). S tretjim odmerkom cepiva pa se je cepil le malo več kot vsak deseti prebivalec v tej starostni skupini.
Mnogi so ostali brez polne zaščite
Med nekoliko mlajšimi so deleži še nižji. Pri prebivalcih, rojenih leta 1972 in 1973, je prvi odmerek prejelo le še okoli 15 odstotkov ljudi. V slovenskem zdravstvu so brezplačno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let, uvedli leta 2019. Mogoče je tudi za zamudnike: odraslim, rojenim v letih 1970 do 1974, za osnovno cepljenje s tremi odmerki torej ni treba plačevati.
Leta 2019 je cepljenje postalo brezplačno tudi za otroke, ki so v tekočem letu dopolnili tri leta, na pobudo pediatrov iz osnovnega zdravstva pa so ga leta 2021 prestavili na eno leto starosti. Brezplačno je za otroke, rojene v letu 2016 ali kasneje. Pri otrocih je delež cepljenih proti klopnemu meningoencefalitisu sicer občutno višji kot pri odraslih, tudi v tem primeru pa mnogi niso prejeli treh odmerkov. Še najvišji delež cepljenih je med rojenimi leta 2017, med katerimi je tretji odmerek prejelo 38 odstotkov otrok. Prvega je v tej starostni skupini prejela malo več kot polovica. Tudi pri otrocih pa je delež cepljenih v kasnejših generacijah upadal. Med rojenimi leta 2018 je tri odmerke prejel le še vsak četrti otrok.
Pet občin, pet pravil
V UKC Ljubljana so letos zdravili štiri bolnike s klopnim meningoencefalitisom. Ta virusna bolezen osrednjega živčevja se prenaša z vbodom okuženega klopa in lahko pri pacientih pusti dolgotrajne posledice, včasih pa celo ogrozi njihovo življenje. Za osnovno cepljenje so potrebni vsi trije odmerki. Drugega prejme posameznik mesec do tri mesece po prvem, tretjega pa devet do 12 mesecev po drugem. Sledijo še poživitveni odmerki za vzdrževanje zaščite – prvi po treh letih, naslednji pa na pet let, so v poročilu o precepljenosti spomnili na NIJZ. Obvezno zdravstveno zavarovanje za že omenjene starostne skupine praviloma pokrije osnovno cepljenje s tremi odmerki, a so pri tem tudi izjeme. »Tisti, ki so že prej samoplačniško začeli s cepljenjem, so lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepljeni z naslednjimi tremi odmerki,« pojasnjujejo na NIJZ.
Ali ima posameznik dostop do brezplačnega cepljenja, je odvisno tudi od občine, kjer prebiva. Pri čemer se lahko, kadar je ustanoviteljic zdravstvenega doma več, v različnih položajih znajdejo celo pacienti istega zavoda. Kot je razvidno iz letošnjega obvestila domžalskega zdravstvenega doma o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu, domžalska občina na primer omogoča en odmerek v občanovem življenju, občina Mengeš kateri koli zaporedni odmerek, občina Trzin pa pokrije pol stroškov prvega odmerka za odrasle in pol prve revakcinacije, torej četrtega odmerka za odrasle. Za trzinske občane je pri zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom brezplačen tudi kateri koli odmerek za otroke, polno pa subvencionirajo tudi cepljenje prejemnikov socialne pomoči. Občina Moravče, ki je prav tako med ustanoviteljicami, pokrije tretji odmerek, občina Lukovica pa po en odmerek na leto.
Kje šepa?
Na NIJZ izpostavljajo več dejavnikov, ki bi lahko zniževali precepljenost proti omenjeni bolezni. »Morda gre za premajhno ozaveščenost javnosti o klopnem meningoencefalitisu, posledicah, ki jih ta bolezen lahko pusti pri bolniku, ter o možnostih in koristih cepljenja,« so našteli. Dopuščajo tudi možnost, da družinski zdravniki, ki so izvajalci tega cepljenja, svoje paciente premalo spodbujajo k taki zaščiti. »Večkrat smo tudi zaznali, da nekaterim ni povsem jasno, komu cepljenje pripada,« so dodali. Na NIJZ sicer zatrjujejo, da se trudijo o tem obveščati ob vsaki priložnosti, cepljenje pa na primer spodbujajo tudi prek digitalnih kanalov.
